ORKESTER MAGGIO MUSICALE FIORENTINO

Festival Ljubljana, Cankarjev dom, Ljubljana, 28. 8. 2008

Sklepni večer Festivala Ljubljana je z nastopom orkestra Maggio Musicale Fiorentino in dirigentom Zubinom Mehto obetal enega vrhuncev poletnega koncertnega dogajanja. Že sam program je bil zastavljen kot nalašč za glasbene sladokusce, saj Wagner in Beethoven nikakor ne moreta zgrešiti ciljne publike, v izvedbi omenjenega orkestra in pod veščo roko maestra Mehte pa se poslušalcu globoko vtisneta v spomin. Ko prisluhnemo igranju orkestra, kot je Maggio Musicale Fiorentino, se naše misli in občutki popolnoma usmerijo v poslušanje, saj je izvedba v vsakem trenutku doživeta, izpiljena in odigrana do najmanjše potankosti. Slišen je tudi najtišji zvok, celotna zvočna podoba pa je kristalno jasna in transparentna obenem. Enovite gradacije, zanosna in energična igra ter barvita razgibanost dramatičnih razpoloženj so nas v celoti prepričale. Uvertura k operi Tannhäuser Richarda Wagnerja že tako velja za eno njegovih najbolj dovršenih partitur, v kateri je skladatelj združil ves razpon ljubezenskih čustev, od surove čutnosti do najbolj sublimne vzvišenosti. Ljubezenska tematika mu je narekovala tudi delo Tristan in Izolda, iz katerega smo slišali Preludij in Izoldino ljubezensko smrt, ki se nas je v zanosni in presunljivi interpretaciji orkestra resnično dotaknila v vsej svoji liričnosti.

V drugem delu je bila na vrsti Eroica, Simfonija št. 3 v Es-duru L. Van Beethovna. Dela ni treba posebej predstavljati, saj je eden od stebrov klasične glasbe in obenem tisti kamen, na katerem se obrusijo vsi pravi orkestri. Maggio Musicale Fiorentino nas ni razočaral; mojster Mehta je dirigentsko palico vodil suvereno, energično in od izvajalcev zahteval brezpogojno enotnost in celovitost izraza. Glede na format glasbenikov to tudi ni bilo težko, saj je orkester delo zadihal v vseh njegovih odtenkih, od najbolj primarnih do skrajno duhovnih, kot je bilo značilno za skladatelja samega.

Pri tako pomembnem dirigentu in izvajalcih seveda ni šlo brez dodatkov. Maestro je izbral dve deli: Intermezzo iz dela Cavaleria Rusticana in Verdijevo Moč usode. Zlasti zadnji je ponovno pognal kri po žilah tudi najbolj pasivnemu obiskovalcu; in spet se je bilo težko posloviti. Tudi letošnji Festival Ljubljana je torej izpolnil obljube in nas na koncu razveselil s čudovitim vrhunskim glasbenim večerom.

Marina Žlender