Letnik: 2009 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Miha Colner
DARKWOOD DUB
Jedinstvo
B92, 2008
Ko govorimo o kontinuiteti in vseprisotnosti zasedb z območja bivše Jugoslavije brez popularnega, zabavnega pedigreja, so eni izmed kolovodij vsekakor beograjski Darkwood Dub, ki na sceni brez prestanka in večjih kadrovskih pogromov vztrajajo že polnih dvajset let. Skupina je torej v svojih začetkih še doživela zaključek velike glasbene renesanse, ki se je v nekdanji skupni domovini dogajala v 80. letih in se uspešno transformirala v nove čase, ne glede na družbeno in politično krizo Miloševićeve Srbije, samozadostne in hermetično zaprte od zunanjega sveta. Ohranili so jasno politično pozicijo v smislu nasprotovanja tedanjemu militantnemu režimu in bili eni bolj angažiranih protagonistov v glasbeni in kulturniški srenji pred in med t. i. odporom. Darkwood Dub seveda nikakor niso politični bend. Ravno nasprotno. V dolgi karieri, vse od leta 1988, jim je uspelo vzpostaviti svojstveno estetiko in izpovednost, ki temeljita na pozitivnih vibracijah raznorodnih vplivov. Po prvencu 1994. je sledila serija albumov, med katerimi je prvi vrhunec vsekakor pomenil priljubljeni Elektro pionir leta 1999. Ta je zasedbo dokončno postavil na tirnice današnjega značilnega zvoka in jih plasiral v večno pozicijo nekje med mainstreamom in podzemljem. Nadaljnji dve izdaji sta zgolj utrdili njihovo pozicijo in jih popeljali čez meje žanrskih okvirov, v svojstven svet ambientalne, elektronske glasbe, pomešane z različnimi rockovskimi ter jazzovskimi prijemi in vselej odigrane v živo.
Na sedmi plošči se obračajo v nadaljnje raziskovanje meja svoje kontinuirane izraznosti, temelječe na sodobnih zvokih analogne, klasičnorockovske zasedbe. Jedinstvo torej vleče močno kontinuiteto vseh treh predhodnic ter pomeni malce lahkotnejšo (nikakor ne v negativnem pomenu besede) in bolj plesno noto tega kolektiva. Novi izdelek se tako izkazuje kot poudarjeno analogna izvedba plesnega loungea z referencami na dub, jazz, psihedelični rock, pop in še marsikaj, vse to pa je zapakirano v izjemno nalezljivo in poslušljivo gmoto tekoče ritmike in izstopajočih kitarskih in vokalnih dekoracij. Pomemben podatek o ustvarjalnem pristopu zasedbe je način snemanja, ki je potekalo v lastnem mobilnem studiu, povsem v živo in v zgolj treh dneh. Takšen rockovski element je precej nenavaden med zasedbami, ki se ponašajo z brezhibno produkcijo in natančno premišljenimi strukturami komadov. Zasanjano petje vokalista Dejana Vucetića tako v tekstovnem kot zvokovnem smislu dopolnjuje polno in ambientalno zvenečo sliko celote, saj teksti ostajajo poetični in minimalistični, brez večjih narativnih ambicij, ki se večinoma obračajo na pozitivnejše plati življenja.
Darkwood Dub je uspelo oboževalcem in spremljevalcem dokazati neizmerno inovativnost znotraj izraznih okvirov, ki so se izkazali za izjemno fleksibilne. Jedinstvo je tako sestavljanka desetih komadov, ki praktično prehajajo drug v drugega brez večjih cezur, obenem pa lahko mirne duše stoji tudi vsak zase, vendar brez pretiranih kakovostnih odstopanj. To pomeni, da je vsaka skladba potencialen hit, saj so te brez izjeme pazljivo in premišljeno komponirane, aranžirane, izvedene in producirane enote celote. Darkwood Dub se tako v avtorskem snovanju še vedno vzpenjajo, čeprav bi bilo skrajno težko kakovostno in idejno ovrednotiti sleherno izmed njihovih sedmih plošč, saj vsaka nosi duh svojega mikročasa iz zelo osebne perspektive. V tem trenutku morda izkazuje največjo doslednost in zrelost prav nova plošča Jedinstvo, ki prenese neskončna poslušanja in postavlja zasedbo na sam vrh kakovostnih izdelkov prostora nekdanje Jugoslavije v letu 2008.
Miha Colner