GIANT SAND

proVISONS

Yep Roc, 2008

Po nekaj letih zatišja nam arizonska zasedba Giant Sand ponovno ponuja temnejšo stran americane s samosvojo vizijo pregnetene dediščine ameriškega folka, ki ga členi in rahlja, razpira z domišljenimi in drznimi aranžmaji, odličnimi besedili, ki jih izreka pritajeni glas, mehkoben a obenem raskav bariton Howeja Gelba v družbi nekaterih imenitnih gostov, kot so Isobel Campbell, M. Warda, Neko in drugi. Gelb je v glasbi Giant Sand dodobra ponotranjil odmev ameriške koreninaste glasbe in jo poslal po hitro izginjajočih poteh vetrovnih puščavskih pokrajin, v katere vtira svoje besedne igre v liriki, ki nosi temačen opoj, vendar se v njenih razpokah vseeno odstira upanje, najsi gre za ljubezensko tematiko ali bodice, namenjene politiki lastne dežele. Ravno v okvir razpadajoče socialne sfere ZDA plete pesmi o ljubezni in izgubah, o lepoti in ranah samote, brez olepševanj, s primerno mehkobo, iz katere se razraščajo primerno ostre bodice in pekoče usedline. Plošča proVISIONS ponuja dva svetova, ovita v eno samo glasbenikovo ustvarjalno vizijo, to je pronicanje v globino skozi razpoke okleščene, ogolele in bolj intimne skladbe prve polovice plošče ter bolj gosto orkestrirano drugo polovico albuma, kjer se zasedbi pridružujejo številni instrumenti, od klavirja do pleh godbe, bolj drzni, razpuščeni, do neke mere že eksperimentalni aranžmaji in poigravanja s formo ter razplastenimi glasovi, ki dodatno krepijo vsebinsko plat Gelbove lirike. Vanjo tke vplive countryja, mehkobne klavirske glasbe, sence rockabillyja, črnske duhovne tradicije, skratka prevrača občutja, atmosfero, ki smo je vajeni iz ameriških jugozahodnih zvočnih krajin. Tleča atmosfera na plošči pa je tista, ki pušča najgloblji učinek.

Luka Zagoričnik