JUNO REACTOR

Gods and Monsters

Metropolis Records, 2008

Juno Reactor je vsestranski ustvarjalni kolektiv različnih akterjev, ki je na glasbenoumetniški sceni že vse od leta 1990, ko je glava in duša zasedbe Ben Watkins v želji po stvarjenju unikatnega in drugačnega umetniškega projekta k sodelovanju povabil kolege, obenem pa globoko in pomembno zaoral ledino razvijajoče se elektronske glasbe. Cilj projekta je bila produkcija nekomercialno zasnovane eksperimentalne glasbe oziroma po besedah samega avtorja t. i. neglasbeni soundtrack v službi širših večmedijskih projektov, vizualnih instalacij ali filmskih produkcij. Tako je Watkins nepretenciozno zašel v različne elektronske smernice in jih tudi soustvarjal, čeprav se je njegova usmeritev spreminjala z vsakim albumom. Glasba Juno Reactor je prisotna v različnih kontekstih, bodisi filmski trilogiji Matrica, filmu Once Upon The Time In Mexico ali japonski risanki Brave Story. Nezadržno prehajanje med mediji, žanri in konteksti predstavljanja je Watkins dopolnil s studijsko ploščo Gods And Monsters, ki ponovno vključuje vrsto sodelujočih glasbenikov, kot so Ghetto Priest, Xavier Morel ali Yasmin Levy. Ben Watkins pomeni v tem smislu popolno predrugačenje dojemanja glasbenika kot širše usmerjenega umetnika, producenta, idejnega vodje, ki celotno zvočno sliko sestavi s pomočjo vedno novih sodelavcev, kar je mnogokrat specifika elektronskih glasbenih gurujev. Gods And Monsters je očiten odmik od preteklega ustvarjanja, ki je bilo na eni strani podvrženo filmski glasbi, na drugi pa je vodilo pogled v smer trših elektronskih žanrov na presečišču housa in trancea in vstopa v povsem raznorodne žanrske vode − nekakšno world music sestavljanko kot skupek različnih teženj samega iniciatorja in sodelavcev. Produkcijsko in ustvarjalno se ta plošča približuje tako upočasnjenim dubovskim vižam − s preprostimi ritmi in melodiko, temelječo na vokalu − plesni elektronski glasbi kakor tudi rockovski in jazzovski estetiki v spremljavi povsem analogne glasbe. Prehajanja med digitalnimi minimalističnimi prijemi z omenjeno estetiko zagotavljajo izjemen kolaž najrazličnejših vplivov, ki kljub svoji raznolikosti ustvarjajo prepoznavno in konsistentno celoto. Sintetični zvok v kombinaciji s težkorockovskimi, skoraj metalskimi primesmi v komadu Immaculate Cruxifiction in folkovskimi orientalskimi napevi v skladbi Tanta Pena prinaša zanimiv svež veter povezovanja žanrov, ki so sicer zasidrani na različnih bregovih. Ta sodobna globalizacija pomeni odločen kontrapunkt mnogokrat zaprtim žanrskim in subkulturnim tvorbam brez širšega pogleda.

Gods and Monsters tako ponuja odlično, zrelo in zabavno, na čase plesno, drugič spet bolj komorno glasbeno sliko, ki služi kot neizmerna preglednica različnih avtorskih poetik sodelujočih umetnikov. Album tako povzema formo didžejevskih kompilacij, ki je razširjena do neslutenih razsežnosti. Čeprav Juno Reactor nikakor niso pionirji tovrstnega koncepta ustvarjanja, ki se poigravajo z uveljavljenimi vzorci različnih tradicij in poetik, jim skozi redefiniranje svojega ustvarjalnega sistema uspeva aktualizirati lastne izdelke, da kljub številnim referencam postanejo in ostanejo zanimivi v najbolj pozitivnem pomenu te besede.

Miha Colner