ABD AL MALIK

Dante

Polydor, 2008

Abd Al Malik je zasijal kot meteor na frankofonskem glasbenem nebu z albumom Gibraltar, ki je izšel leta 2006 in bil proglašen za najboljšo ploščo urbane glasbe v Franciji. In res je izjemen album, ki ga je možno poslušati prav vsak dan. Gre za odlično zlitje govorjene besede v muziko, ki jo je možno opredeliti kot hip hop s francoskim pridihom. Gre namreč za mehkejšo različico urbane muzike, tiste, ki je postala popularna z MC Solaarjem ali skupino St. Germain. Vendar Gibraltar ni bil začetek Abd Al Malikove glasbene poti, saj je to njegov drugi samostojni album. Prvega, Le Face à face des cœurs, je izdal 2004., kariero pa začel v hip hop skupini N. A. P., kar je krajše za New African Poets. Ti so imeli med letoma 1996 in 2000 podpisano pogodbo za BMG France in izdali pet albumov. Skupina je bila ustanovljena v predmestju Strasbourga, kjer sta živela brata Arnaud Fayette-Mikano z umetniškim imenom Bilal (4) in Regis Fayette-Mikano alias Abd Al Malik. Poznavanje in spoštovanje Korana, filozofije, literature, poezije, ljubezni in družbene stvarnosti, obdane s problemi, ki jih imajo priseljenci in njihovi potomci, so teme, ki se jim posveča v besedilih. To počne subtilno, v stilu preudarnega, a ne neobčutljivega pripovedovalca. Pripoveduje doživeto, globoko iz osrčja teme, ki jo obravnava, in vedno usklajeno z glasbo. Giblje se od govorjene besede do hip hopa in nedvomno sta ga kot umetnika zaznamovala usoda staršev kot afriških priseljencev in nasilno okolje predmestja, v katerem je preživljal mladost. Njegova največja vrednost je, da ga je moč glasbeno razumeti in slišati njegova sporočila brez znanja francoščine. Ko njegove besede v miru prevedeš, ti je jasno, zakaj si to občutil. Tako kot začutiš slikarsko mojstrovino, ne da bi poznal umetnikovo ime in zgodovino, ali ko Blixa Bargeld recitira v nemščini. Noben jezik sam po sebi ni lep. Govoriti ga mora človek z darom za podajanje jezika, še lepše je, če zna to vpeti v glasbo, ki komunicira z vsebino in je odraz njenega časa, izvora. Zdi se, da Abd Al Maliku to uspeva z lahkoto. Morda nima teže glasu, ki jo nosi Leonard Cohen, pa vendarle je njegov talent razumljiv in privlačen vsem generacijam. Kako drugače razumeti, da je avtor glasbe za pet komadov na albumu Dante 75-letni skladatelj in pianist Gerard Jouannest, nepogrešljiv spremljevalec Jaquesa Brela in življenjski sopotnik Juliette Greco, 81-letne šansonjerke in igralke, ki je z Abd Al Malikom odpela uvodni komad plošče. Jouannest je ga torej popeljal v svet šansona in njegove besede obdal z orkestrom in klavirskim minimalizmom. Vsekakor retro poseg, vendar s stilom. Glasbo za druge skladbe je prispeval starejši Malikov brat Bilal (4), enega pa Wallen, pevka rhythm'n'bluesa in Malikova žena. Zelo dobro je zapela v hitu albuma Paris Mais.

Abd Al Malik je z albumom Dante, ki je bil posnet v Parizu, zmiksan v Miamiju in zvočno obdelan v New Yorku, storil korak naprej oziroma ven iz okolja, ki je zaznamoval začetek njegove kariere. Izkoristil je priložnost, ki se mu je ponudila z Gibraltarjem, in se dotaknil mladih in starih, predvsem pa nagovoril občinstvo, ki do zdaj niti ni vedelo, da v Franciji obstaja afriški hip hop. Le kdo bi si mislil, da se bo to kdaj zgodilo in da bo to uspelo temnopoltemu potomcu Afričanov, ki je odraščal v Brazavillu in revnem predmestju alzaške prestolnice. Svet se leta 2008 ne spreminja samo v Ameriki.

Bogdan Benigar