WOMEX

Sevilla, od 29. 10. do 2. 11. 2008

Trend pojavljanja vedno novih dogodkov, organiziranih kot točke srečevanja specializiranih kulturniških srenj, že nekaj let ne pojenja. Na srečo na glasbenem področju ni tako pestro kot na filmskem, kjer v svetovnem merilu vsak dan poteka osem festivalov, ob čemer je prav mogoče, da je ta podatek že krepko zastarel. Ob Midemu, ki v Cannesu vztraja od leta 1967, se vse od 80. let prejšnjega stoletja vedno znova porajajo novi glasbeni sejmi, specializirani bodisi po žanrih (Country Music Week, Metal Expo) ali po geografskih regijah (RegiOn, LAMC). Njihov skupni imenovalec je srečevanje prav vseh členov te industrije – bendov, organizatorjev in festivalov, založb, nacionalnih glasbenih združenj, medijev, celo ploščarn na enem kraju. WOMEX (World Music Expo) ima zagotovo najbolj pisane oziroma nacionalno raznolike udeležence in spada v prvo kategorijo sejemskih dogodkov. Na 14. Womexu je bilo iz Slovenije nekaj novinarjev, na lastne stroške je tja priromala še praktično vsa maloštevilna srenja, ki mazili glasbe sveta in njene odvode: Zavod Druga godba, ki je predstavil festival v sklopu mednarodne mreže festivalov European Forum of Worldwide Music Festival – EFWMF, festival Jazz Cerkno, ploščarna Koromandija, Cankarjev dom, Peter Barbarič in Kurz Rock Vibe, medtem ko se je v uradni glasbeni program uvrstil Magnifico. Do tja je prilezel prek selekcije več kot 500 prijav, za kar zasluži vse čestitke. Za prikaz dejstva, za kako velik dogodek pravzaprav gre, je priročno uporabiti nekaj fascinantnih številk, ki zahtevajo minimalne interpretativne sposobnosti bralca: sejmišče Fibes je gostilo več kot 2800 udeležencev iz 1425 različnih podjetij iz 90 držav, od tega več kot 1000 koncertnih in festivalskih organizatorjev, kar naj bi bil rekord med vsemi glasbenimi sejmi. Čez dan smo predvsem krožili med 320 stojnicami (niti ene slovenske ni bilo!), na katerih se praviloma predstavljajo nacionalna glasbena združenja ali močni igralci, tudi BBC in založba Piranha. Evropocentrični pogled je zameglila eksotika iz Južne Koreje, Indije, Nove Zelandije, Mehike. Druga dnevna izbira so bila predavanja, dragocena predvsem zaradi debat, ki sledijo uvodnemu predavateljskemu delu, saj ponujajo prostor za odprte pogovore, izmenjavo konkretnih izkušenj in individualna srečevanja s strokovnjaki. Osrednja tema: poslovne strategije v digitalnem času. Čez dan so bile v eni od dvoran Fibesa tudi filmske projekcije. Te so bile največje razočaranje sejma. Pa ne zaradi kvalitete filmov, ki so nihali vse od zelo osebne poetične predstavitve azijskih glasbenih praks v Laya Projects do hip hop glasbene in splošne družbenopolitične senegalske realnosti v African Undeground: Democracy in Dakar, temveč zaradi organizacije – vsaj dva od 13 prikazanih sta bila ogledni različici, ne končni verziji, ena od žrtev pa Punta Soul!, film, posvečen pokojnemu Andyju Palaciu.

Kaj pa srž, kako je bilo na koncertih? V tem biznisu ti že nekaj časa pridobivajo pomen, umetniki večji del dohodkov priigrajo v živo in s prodajo memorabilij, več kot s prodajo nosilcev zvoka. V Sevilli se je 49 nastopajočih bendov oziroma 400 glasbenikov iz 30 držav predstavilo na petih odrih – nemogoče, da bi si človek v treh dneh ogledal vsaj pol ponudbe, kaj šele vse. Zato samo nekaj besed o presežkih. Večer ob odprtju je bil logično v znamenju flamenka z Ultra High Flamenco in Miguelom Povedo. Pravi vrhunec se je odvil naslednji dan v prekrasnem teatru Lope de Vega v interpretaciji sedemčlanske vokalne skupine A Filetta s Korzike. Njen magičen, čustveno nabit spoj otoške tradicije in modernih harmonij se obeta tudi ljubljanski publiki – na jubilejnem festivalu Druga godba. Največ simpatij gre skupini Aurelia Martineza iz Hondurasa, ki je na oder prišla direktno z dvodnevne poti, saj je zaradi protiterorističnih zakonov, uradnih postopkov na letališčih in megle morala prestavljati lete drugega za drugim. So predstavniki vesele, svetle karibske glasbene smeri garifuna. Takoj za njo je v sosednjem šotoru okoli 2. ure zjutraj nastopil Magnifico. Glede na pozno uro in utrujenost publike je bil nastop zelo uspešen, kar dokazuje povabilo za naslednji sejemski nastop na Midem v Cannesu. Bistvo predstavitve v katerem koli delu uradnega programa na Womexu je navezati stike s pravimi ljudmi, jih prepričati o svoji stvari in skleniti posel. Če se ga udeležiš z idejo in ciljem, je kljub preobilju vse možno, če pa ne veš, v kaj se spuščaš, se v navideznem kaosu hitro izgubiš.

Viva