Letnik: 2009 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Viva

TV ON THE RADIO

Arena, Dunaj, 26. 11. 2008

Preveriti skupino TV On The Radio v živo je bila na mojem spisku želja že nekaj let, a kaj ko je v bližini dolgo ni bilo na spregled. Priložnost se je končno ponudila z izdajo albuma Dear Sience minuli september in pripadajočo krajšo evropsko turnejo s postankom na Dunaju. Z izjemo demoprvenca OK Calculator je ustvarjanje brooklynske zasedbe zagotovo eno najbolj vznemirljivih s področja rocka in njegovih derivatov v 21. stoletju. Medtem ko lahko ob hitrem poslušanju njihova glasba zveni precej pop, jo kritiki na drugi strani pogosto označijo tudi za eksperimentalno. Vsekakor so fantje mojstri sinteze na videz nezdružljivih glasbenih smeri in njihove nadgradnje v prepoznavno zvočno gmoto, ki jo na površju narekujejo mehki, hipnotični in hkrati rahlo melanholični črnski vokali, pod njimi pa se dogaja pravo malo instrumentalno čudo.

Da gre za eno veličastnejših skupin, ki na svetu ustvarja ta hip, je njen dunajski nastop vsekakor potrdil. Koncert je bil praktično od prvega trenutka in vse do konca pod visoko napetostjo, z vrhuncem v drugem delu bisa, ko se je v dveh komadih na odru pridružila belgijska predskupina White Circle Crime Club in z improviziranimi zvoki izpod palčk, činel ter z vokali poskrbela za še bogatejši zvočni input ob originalni peterici. Čeprav je nastop trajal krepko uro, je minil v hipu, in to v povsem naravno, logično zvenečem prepletu sintetiziranih zvokov, soula, noisovskega postpunk nabijanja po kitari, elementov jazza, psihedelije, petja a capella, mehkih basovskih linij. Vse to je bilo tako fantastično skladno, da sta obstajala samo blaženost in začudenje, kako možnosti in lepot teh križanj pred njimi ni odkril še nihče. Od studijskih različic komadov so se v živo oddaljili, predvsem začetki so bili povsem nerazpoznavni, bilo je doživeto, potno, odgarano, napolnjeno z energijo in dosti bolj surovo, kot to nakazujejo plošče. Repertoar je zajel predvsem zadnji dve plošči, ob omenjeni še Return To The Cookie Mountain, in se končal s komadom Staring At The Sun. Skratka, presežek v vseh pogledih, ki bi ga bilo lepo kmalu doživeti tudi na enem od domačih odrov.

Viva