Letnik: 2009 | Številka: 1/2 | Avtor/ica: Tit Podobnik

ASIF ALI KHAN and PARTY

Cankarjev dom, Ljubljana, 1. 12. 2008

Od leta 1991, ko je Ljubljano obiskal veliki mojster kavalija, Nusrat Fateh Ali Khan, je minilo že celih sedemnajst let. Sicer se prvi izlet pričujočega izročila na zahod vsaj uradno pripisuje zasedbi Sabri Brothers leta 1975, a Nusrat Fateh Ali Khan je bil tisti, ki mu je uspelo s tradicionalno sufijsko godbo popolnoma prevzeti zahodnjaška ušesa. Prvega decembra 2008 je v Cankarjev dom prišel eden od njegovih najuspešnejših in priznanih varovancev ter ob podpori zasedbe odpel pravi kavali set, ki je sicer tudi zavoljo kančka inscenacije s strani nastopajočih povzročil stoječe ovacije. Bogato družinsko glasbeno izročilo je tako kot večino izvajalcev kavalija v to smer poneslo tudi Asifa Ali Khana. Njegov ded je bil namreč eden prvih predvajancev na odskočni deski tamkajšnjih muzikov, Radiu Pakistan, oče pa zaseda prostor med obema harmonijašema v spremljevalni zasedbi in tako smo ga imeli priložnost slišati tudi na samem koncertu. Trenutno so dostopni trije njegovi studijski izdelki, od tega je eden posvečen leta 1997 umrlemu Nusratu Fatehu Ali Khanu, druga dva pa na prepoznaven način izpričujeta vso vokalno in melodično razkošnost dotične godbe. Glasbeni kolektiv naj bi imel sicer zelo jasno določene okvire svojega izražanja, a znotraj tega je improvizacija dopuščena skoraj vsem. Vseeno pa je osrednja figura glavni vokal, okoli katerega se nato skladbe počasi tudi sestavljajo. Relativna mladost se Asifu Ali Khanu tu prav nič ne pozna, saj se v tej vlogi odlično znajde. Z avtoriteto sicer spremljevalce ne zasenči tako kot velikani, kakršni so (že omenjeni) Nusrat, Sabri Brothers in Aziz Mian ali ne nazadnje Abida Parveen, nedvomno pa gre za enega današnjih najprodornejših izvajalcev tovrstne godbe. Izpiljene vokalne akrobacije so v Cankarjevem domu to dejstvo le okrepile, saj so zaradi njih le redki ostali ravnodušni. Predvsem navdušujoči so bili izbruhi frekvenc, ki jih zahodnjaško uho ni vajeno. Te so ob izgovarjanju not in ob pogosti uporabi m-ja glavne značilnosti kavalija. Dokaz o zahtevnosti kvalitetnega izvajanja se morda skriva ravno v Asifu Ali Khanu samem, saj so mu neštetokrat ponovljeni nagli vzponi po tonski lestvici enkrat odvzeli tudi sapo. K zapomljivemu nastopu so bistveno pripomogli tudi člani spremljevalne zasedbe. Če kje, potem so tu glasovi okoli solista tisti, ki ga zlagoma izzivajo, spodbujajo in potiskajo naprej. Za celotno zvočno zaveso so tako še kako pomembni, saj je tudi od njihovega vložka odvisna raven izvedbe. Koncerti z meditativno noto so nerazdružljivo povezani s kulturnim ozadjem izvajalca in publike. Medkulturni dialog namreč zlahka privede do komunikacijskega šuma, ki nato v najslabšem primeru vodi tudi do nerodnih prigod. Ena takšnih se je nedvomno zgodila tudi v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Del koncerta, ko se kavalijski glasbeniki tradicionalno poklonijo enemu izmed svojih svetnikov, naj bi publika pospremila s stoječim aplavzom, dolgim minuto do dve. Težko je sicer reči, ali so bila v angleščini podana navodila popolnoma jasna, a dejstvo je, da je spoštovanje korenin treba jemati resno. Anemičen odziv obiskovalcev je vsled tega na obrazih nastopajočih povzročil pravo začudenje, situacijo pa so nato rešili nagli izstreli občinstva na noge, pospremljeni z bučnim ploskanjem v ritmu skladbe. S kančkom slabe vesti, predvsem pa z vznesenostjo nad izvajano glasbo, je nato publika ostala pokonci do konca kompozicije, ki se v studijski različici sicer razteza čez celih sedemnajst minut. Stoječe občinstvo je bilo za neizbežen bis odlična popotnica. Ponovni prihod Asif Ali Khana na oder so že spočetka označili znani takti. Mešanica njegove in Nusratove, na zahodu najbrž najprepoznavnejše počastitve Shahbaz Qalandarja je v svoj objem interpelirala še peščico tistih, ki jih je istovetna forma vseh prej izvedenih komadov morebiti uspavala. Večer kavalija je tako dobil najbolj primeren zaključek.

Tit Podobnik