SLOVENSKI KOMORNI ZBOR

Slovenska filharmonija, Ljubljana, 20. 9. 2009

Medtem ko običajnih klasičnih uglasbenih maš v svetovni glasbeni zakladnici najdemo na stotine, so jazzovske velika redkost in jih lahko preštejemo tako rekoč na prste obeh rok. Uspešno so jih v zadnjih desetletjih uglasbili na primer Bent Peder Holbech (Missa Rotna), Lalo Schifrin (Jazz Mass in Concert) in Bob Chilcott (A Little Jazz Mass), nedavno pa smo imeli v Ljubljani dragoceno priložnost slišati verjetno najnovejše tovrstno delo, jazzovsko mašo Missa in Jazz sodobnega nemškega skladatelja Petra Schindlerja, ki je nastala leta 2001 in bila natisnjena pet let pozneje. Poudariti je treba, da je vsaka izvedba tovrstne glasbe v živo v slovenskem prostoru zelo dragocena, zato gre Slovenski filharmoniji (SF) in umetniškemu vodji Slovenskega komornega zbora (SKZ) dr. Mirku Cudermanu vsekakor vsa pohvala za takšno programsko odločitev.

Misso in Jazz smo tako lahko slišali na prvem koncertu nove sezone vokalnega abonmaja SF. V nasprotju s klasičnimi mašami, kjer pevce običajno spremlja simfonični ali godalni orkester ali še manjša komorna zasedba, je večina jazzovskih napisanih tako, da predvidevajo glasbeno spremljavo večjega ali manjšega »benda«, ki običajno temelji na trdno stoječi ritem sekciji; ta zlahka doseže cilj »utripajoče ritmike« (citirano iz koncertnega lista), ki je za ta dela tako značilna. Pevcem SKZ so se pridružili saksofonist Klemen Kotar, basklarinetist Peter Kuder, tolkalec Aleš Rendla in organist Gregor Klančič; vse skupaj je vodil že omenjeni dr. Mirko Cuderman.

Slišali smo povsem korektno izvedbo Schindlerjeve razgibane kompozicije, a je žal celotna predstava ostala prestrogo ujeta v notna črtovja. Čeprav je skladatelj v partituri predvidel tudi nekaj izvajalske in improvizatorske svobode, namenjene članom benda (govorimo vendar o jazzovski maši!), je ta potencial večinoma ostal neizkoriščen in za izvrstne spremljevalne glasbenike, ki imajo za seboj že dolgo jazzovsko kilometrino (sploh Kotar in Rendla), je bil koncert prej ko ne frustrirajoča izkušnja, saj žal niso mogli postreči s svojim maksimumom. Kljub temu so svoje delo opravili izvrstno, se med seboj dosledno poslušali in dopolnjevali. Predvsem Rendla, ki je imel težko nalogo dinamičnega usklajevanja bobnarskega parta z zborom in preostalimi tremi instrumentalisti (vsi so bili namreč solistično postavljeni med zbor in dirigenta), je bil izzivu v celoti kos.

Omenjena togost je bila žal predvsem zasluga Cudermana, ki je dirigiral zelo statično in precej trdo; to se je seveda preneslo na člane zbora, ki so vseskozi delovali dokaj pasivno in nesproščeno, in posledično na nekatere glasbene elemente, na primer na artikulacijo in interpretacijo tekstov mašnega ordinarija, ki bi si v tem primeru pač zaslužili večjo sproščenost. Čez intonacijo in dikcijo ni bilo nikakršnih pripomb, eden naših najeminentnejših vokalnih korpusov v tem smislu zveni impresivno in navdušujoče.

Missa in Jazz je bila že zaradi svoje atraktivne zasnove prijetna poslušalska izkušnja, ki pa jo je žal zasenčil preveč resen, klasičen in »akademski« pristop dirigenta. Razmisliti velja tudi o tem, da bi projekt verjetno bolj uspel, če bi ga zaupali mlajšemu, bolj energičnemu in jazzovsko bolj odprtemu zborovodji; to bi bil verjetno lahko tudi aktualni šef dirigent SKZ Steffen Schreyer, nedvomno pa pomočnica direktorja za zbor Martina Batič.

Tine Vučko