ANE BRUN

Changing Of The Seasons

DetErMine, 2008

Ko sem se zbudila, sem mislim odprla zadnja vrata, in ko sem spregovorila, sem preštela vse dobre stvari, kar si. S tem verzom (danes že svetovno znane) norveško-švedske kantavtorice se odpirajo vrata njenega tretjega studijskega albuma – temačne skandinavske odisejade, ki poslušalca že po prvih zamolklih tonih odpihne v pregibno visokogorje zvočnih pokrajin samotnosti, žalobnosti, milovanja, brezizhodnosti in preseganja le-te. Težko se je počutiti varnega, težko se je počutiti srečnega, razlaga v istoimenski skladbi, Changing Of The Seasons.

Naj te ne bo več strah, saj ne moreš obrniti svoje notranjosti navzven, da bi ti bilo bolj toplo. Zato si odpočij, saj tako ali tako ne moreš preprečiti, da ne bi padlo nebo, prepričuje čuječe v čudoviti nickdrakovski Uspavanki za odrasle (Lullaby For Grown-ups).

Odmevom Nicka Draka, Ani DiFranco, Joni Mitchell in PJ Harvey, ki so jo spremljali v zgodnjih dvajsetih letih, ko se je brusila kot poulična kitaristka v Barceloni, sledimo tudi na tej plošči. Čeprav je Ane čisto svojska. Minimalistični aranžmaji, prirejeni za kitaro (ob spremljavi klavirja in godal ter množice drobnega akustičnega instrumentarija), velikodušna uporaba modalnih harmonij ter domiseln splet nenavadnih, nepredvidljivih melodičnih tokov in okljuk, ki jih objema drhteči, mehak, medeni vokal, ponujajo najžlahtnejšo izkušnjo sodobnega kantavtorstva. Popoln aranžmajski in poetični presežek poleg že omenjenih predstavljajo The Treehouse Song s svojimi postdollypartonovskimi konturami in bizarnimi namerami »Živela naj bi v hišici na drevesu in delala otroke, pokopala naj bi svoje bivše ljubimce in njihove duhove«, The Puzzle, katere zloveščo atmosfero debelijo dramatični zvoki marimbe, in The Fall ter Don't Leave, kjer resigniranost ljubezni okusno podčrtajo in zgostijo orkestralni spremljevalni vokali. Levji delež mednarodnega uspeha albuma pa gre bržkone pripisati tudi izjemni produkciji, kjer je taktirko tokrat vihtel nihče drug kot pretanjeni Islandec Valgeir Sigurðsson, ki je zakrivil male producentske mojstrovine tudi Bonnieju Princeu Billyju (The Letting Go) ter CocoRosie (The Adventures Of Ghosthorse and Stillborn).

Changing Of The Seasons, ki je lani izšla pri Anini lastni založbi, ponuja še dva bonus bisera – priredbi True Colours Cindy Lauper in Big In Japan nemške sint pop skupine Alphaville. Tudi če ste disko pop osemdesetih (hote ali nehote) preslišali, boste vzljubili ta dva njegova intimna, folkovsko zveneča potomca, ki ju je zaplodila brhka Norvežanka. Pozabite torej na dominacijo severnjaških pop div, kot sta Björk ali Emiliana Torrini, in si na svojo glasbeno podlaket vtetovirajte ime Ane Brun. Pa naj ga slišijo vaši sosedje, žlahta in druščina!

Imam namreč občutek, da vam niti ob vnovičnih poslušanjih niti pri sledečih ploščah tetovaža ne bo zbledela. Prej nasprotno!

Katarina J.