Letnik: 2009 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

ERIC BURDON and WAR featuring JIMI HENDRIX

Ronnie Scott's Club, London, 16. septembra 1970

http://rapidshare.com/files/277287153/1970-09-16.part1.rar

http://rapidshare.com/files/277292246/1970-09-16.part2.rar

http://rapidshare.com/files/277296532/1970-09-16.part3.rar

To je plošča, na katero so Hendrixovi ljubitelji čakali skoraj štiri desetletja. Prihodnje leto bo namreč minilo 40 let, odkar je umrl eden največjih kitaristov naše dobe. Čeprav je plošča dosegljiva le po internetu, to ni klasični ilegalec, saj je njen snemalec Bill Baker po neuspešnih poskusih, da bi posnetke izdal na plošči, na koncu sam vse skupaj brezplačno dal na internet. Gre namreč za Hendrixov zadnji nastop, saj so ga naslednji dan našli mrtvega v hotelu. Na odru se je pridružil skupini Eric Burdon and War, ki je ravno tedaj nastopala v znamenitem londonskem klubu Ronnie Scott's. Eric Burdon je v avtobiografiji zapisal, da je Hendrixa hotel na oder povabiti že dan prej, a je bil zaradi drog nesposoben igrati, naslednjega dne pa se je pojavil v svoji najbolj kričeči srajci in s kitaro. Ob koncu nastopa mu je dal znak, naj pride na oder, in skupaj so odigrali dve skladbi: Blues For Memphis Slim ter Tobacco Road. Že pred leti sta se obe, močno skrajšani in slabe kakovosti, znašli na nekem Hendrixovem ilegalcu. Očitno ju je tja spravil eden od mnogih, ki jim je Bill kopiral posnetke. Med drugim je kopijo že dan po nastopu nesel tudi menedžerju skupine War. Zdaj imamo prvič priložnost koncert tistega večera slišati skoraj v celoti. Skoraj zato, ker je snemalec s seboj vzel le 90-minutno kaseto, in ko je proti koncu videl, da mu bo zmanjkalo prostora za najzanimivejši del nastopa, s Hendrixom na odru, jo je preprosto obrnil ter presnel začetek koncerta.

Hendrix je z Burdonom in njegovo skupino na večer pred smrtjo igral skoraj 40 minut. Posnetek skladbe Blues For Memphis Slim traja več kot 20 minut. Ker je Bill Baker, predvsem takrat, ko Burdon v skladbi govori, zaradi časovne stiske ustavljal kaseto, je bila v resnici še nekaj minut daljša. Tobacco Road so igrali več kot 15 minut. Na posnetkih je mogoče slišati, kako Burdon svojega gosta povabi na oder, pa tudi komentarje presenečene publike, ki ni pričakovala uglednega gosta. Bolj od teh podrobnosti je seveda pomembna sama glasba. Eric se v avtobiografiji spominja, da je njihov kitarist Howard Scott tistega večera odigral enega najboljših solov v življenju. Jimiju Hendrixu, ki je po dolgem času − zaradi razpada svoje skupine − spet prišel na oder, je bilo namreč treba pokazati, da on ni glavna zvezda tistega večera in da je to vendarle nastop skupine Eric Burdon and War, s katero je Burdon začel osvajati svet po razpadu ameriške verzije The Animals. To sodelovanje sicer ni trajalo dolgo, saj jih je kmalu po tem Eric zapustil, War pa so nadaljevali izjemno uspešno samostojno kariero. War z Burdonom so tisti večer sicer igrali dva seta, ki sta zdaj posneta na dveh zgoščenkah. V istem večeru so dvakrat odigrali skladbi Gun in Paint It Black (Medley), v prvem setu pa ob njiju še Spill The Wine ter Mystery Train, ki nikoli ni izšla na kateri od njihovih plošč. Drugi del koncerta sta ju nadomestila že omenjena Blues For Memphis Slim ter Tobacco Road s Hendrixom na kitari.

Na posnetkih se čuti, da je bila skupina na vrhuncu svoje kariere, še dodatni polet pa je njenim članom dal veliki gost na odru.

Marko Jenšterle