MRTVI KANAL

Prošlost i budučnost

Dallas Records, 2008

OGLEDALA

Ogledala

Dallas Records, 2008

Leta 2008 je pri Dallas Records izšla precej simpatična kompilacija Riječki novi val: Antologija, s katero so ustvarjalci izdaje hoteli dokumentirati brstenje glasbene ustvarjalnosti reške mladine v osemdesetih, z namenom obujanja spominov vsem, ki še pomnijo, mlajšim generacijam pa v poduk in zgled. Na njej je moč prisluhniti tudi po trem komadom skupin Mrtvi kanal in Ogledala. Ker je imela založba očitno dostop do obširnejšega materiala omenjenih skupin, se ga je odločila ponuditi glasbenim navdušencem v obliki samostojnih izdaj. In prav je naredila! Tako sta omenjena benda desetletja po prenehanju svojega delovanja vendarle prišla do zasluženih dolgometražnih albumov.

Mrtvi kanal je bend, ki je deloval od 1979. do 1983. in je tako predstavnik drugega vala punka na Reki (nosilca prvega sta seveda Paraf in Termiti). Njihovi nastopi v živo so bili bojda prava atrakcija, pevec Diego Kernel pa veliki odrski karizmatik, ki je med svojo generacijo dosegel kultni status (čeprav je Kralj iz Termitov pač še naprej ostajal kralj). Skupina je prav vehementno nažigala svoj mladostniški punk, posebnost v bendu in na sceni sploh pa je bil nedvomno dolgolasi Srečko Gačeša, ki je igral na elektrificirano harmoniko. Z njo je vsekakor ogromno prispeval k zvočni samosvojosti in prepoznavnosti Mrtvega kanala. Na plošči Prošlost i budučnost je zbranih trinajst komadov, ki so razvrščeni na nenavaden način. Najprej so namreč zabeleženi komadi, ki so jih kanalovci posneli na koncu svoje kariere leta 1983 in šele nato, kot bonus, tisti iz leta 1979, ki so jih pravzaprav pripeljali pred publiko. Kakor koli, med pesmimi velja opozoriti na odlične Menza, U Ludnicu in Ljetovanje u Poljskoj, Smiješna djeca pa je vrhunska stvaritev – prava punkovska himna!

Ogledala so bili bend, ki je višek svoje ustvarjalnosti dosegel sredi osemdesetih, sicer pa je svoje korenine vlekel še iz zasedbe Istočni izlaz, ki je bila delovala že konec sedemdesetih. Tako jo lahko štejemo za soborko Mrtvega kanala na reški punkovski sceni. Po razpadu tega najstniškega kolektiva sta kitarist Damir Bajić in bobnar ter vokalist Leo Rumora ustanovila novo zasedbo Ogledala, ki pa ni več temeljila na neposrednosti punk rocka, temveč je zvočnost gradila na bolj sofisticirani novovalovski estetiki. Kot glavno karakteristiko njihovega zvoka bi veljalo omeniti izpostavljenost klaviatur Mira Zupčića, ki dajejo skupini prepoznavnost. In za Lea Rumora je treba reči, da se je izkazal kot vrhunski rockovski vokalni interpret. Glasba benda bo menda všeč vsem tistim, ki prisegajo na EKV. Pesmi Ogledala su oko mene ter Priča pa sta antologijska komada in bi si vsekakor zaslužila širšo prepoznavnost.

Čeprav nobena od teh dveh skupin po mojem mnenju ni izkazala ustvarjalne moči za uvrstitev v prvo ligo jugoslovanskih novovalovskih skupin, sta obe dokazali veliko željo po unikatnosti in sebi lastni poetiki (tako zvočni kot tekstovni), kar jima gre seveda šteti v dobro. Zato morda nakupa tu obravnavanih albumov ne bi priporočal vsakemu nedeljskemu poslušalcu, vsekakor pa predstavljata dobrodošlo obogatitev glasbenih zbirk vseh tistih, ki do tovrstnega rocka oziroma jugoslovanskega novega vala izkazujejo nekoliko bolj goreče zanimanje.

Viktor Škedelj Renčelj