Letnik: 2009 | Številka: 11/12 | Avtor/ica: Marko Jenšterle

PORNO PARA RICARDO

El Album Rojo

Paja Records, 2009

Ko odpreš ovitek zgornje plošče in se na njegovi notranji strani soočiš s fotografijami osebnih izkaznic vseh štirih članov najbolj alternativne kubanske punkrockovske skupine Porno Para Ricardo, te zagrabi prvi smeh. Na veliko je namreč napisano, da gre za nevladno glasbeno skupino.

Tako kot so pred davnimi leti naši Pankrti posneli Rdeči album, so ga zdaj v avtentični izdaji dobili še Kubanci. Porno Para Ricardo so namreč njihova najbolj udarna rockovska skupina, ki v svojih besedilih ni prav nič prizanesljiva do bratov Castro in še manj do tamkajšnjega komunističnega režima. Seveda imajo zaradi tega stalne probleme. Njihov vodja Gorki Aguila je nekaj let že presedel v zaporu, trenutno pa je na turneji po ZDA, na kateri promovira najnovejšo ploščo. V glavnem govori po tiskovnih konferencah, nastopov je bolj malo, saj so preostali trije člani skupine ostali na Kubi. Gorki je izkoristil priložnost, ko mu je režim dovolil obisk Mehike, kjer živita njegova mama in sestra, potem pa je odšel še malo proti severu Amerike. Ves čas sicer trdi, da se bo pred potekom vizuma vrnil nazaj na Kubo, saj ga tam med drugim čaka njegova 13-letna hči.

Na plošči, ki je res vsa rdeča, sicer nikjer ne piše, da gre za Rdeči album, čeprav se to ime pojavlja v vseh zapisih in tudi na spletni strani skupine. Besedila na plošči so močna in huda. Tu ni prav nobenih prispodob več. V največji hitu General, ki govori o tem, kako je Raul nadomestil Fidela Castra, med drugim pojejo: »Bratu se redči brada in izpadajo mu zobje. Pravijo, da ima raka in da sploh nič več ne ve.« Pesem zaključijo z verzom: »Ljudje zato sprašujejo, le kakšno bo prihodnje stanje. Ampak z Raulom spredaj vse to ostaja isto sranje.« Podobno je v skladbi z naslovom Chamame al Yuma, ki govori o znamenitih kubanskih prebežnikih, ki v improviziranih splavih plujejo proti Miamiju. Ta se konča s temi besedami: »Po devetdesetih miljah že zdaj vem, kaj bom izumil: učinkovit, divji in krut načrt, kako se ubije Fidela.«

Produkcija plošče je bila tokrat v rokah Cira Diaza, drugega kitarista skupine, ki poleg tega deluje še v svoji zasedbi La Babosa Azul.

Porno Para Ricardo so s kubanskimi blogerji trenutno največji izziv tamkajšnji oblasti, saj gre za generacijo, ki ne išče več možnosti za pobeg v zdomstvo, ampak hoče svobodo doseči na sami Kubi. To je generacija, ki je rojena že po letu 1959, ko je Fidel Castro zavladal s svojim komunizmom, nato pa državo pripeljal na rob propada. V tej splošni represiji se med mlado generacijo pojavlja prava paleta najrazličnejših idej, predvsem tistih, kako prek sodobnih medijev opozoriti nase. Tako kot njihovi starši še naprej z improvizacijami popravljajo stare ameriške limuzine iz petdesetih let prejšnjega stoletja, mladi brez sredstev in tehnoloških možnosti vstopajo v prepovedan in težko dosegljiv svet interneta, po njem širijo svoje delo in ideje ter dokazujejo, da noben, še tako zaprt sistem ne more popolnoma zatreti novih idej.

Rdeči album je sicer četrta plošča skupine, ki je znana po tem, da koncertov na Kubi ne oglašuje prek medijev. Glas o njihovem nastopu se širi ustno. Na prizorišče pridejo tik pred koncertom in zaradi policije takoj po njem tudi pobegnejo. Kljub temu jih vedno pričaka polna dvorana.

Marko Jenšterle