FV FESTIVAL

Kino Šiška, Ljubljana, 19. 9. 2009

Dogodek se je napovedoval kot praznični rock'n'rollovski spektakel ob jubilejnem 10. FV festivalu in rojstvu Kina Šiška. Medtem ko je za resnični spektakel umanjkalo tako nekaj publike (bilo je je sicer vsaj enkrat več, kot smo vajeni z metelkovskega obdobja festivala) kot precej tehnične dovršenosti, je bil nabor nastopajočih v slogu okroglega jubileja: žanrsko pester, a vendar zaokrožen, sam vrstni red nastopajočih pa odlično zastavljen.

Odprtje je bilo edina šibka točka, saj je bil blues trash duo Incurabili stisnjen v kot velikega odra Katedrale, velike dvorane Kina Šiška, in deležen slabe zvočne realizacije. Vse skupaj je pripeljalo do tega, da se je duo med nastopom izgubil. Za igranje na orglice, kitaro, udarjanje na boben in ob čutaro ter uporabo nekaj preostalega instrumentarija iz ropotarnice duozahteva tako malo, da bi zvenel dobro, pa vendar je tokrat skoraj vse potrebno umanjkalo. Nekaj krivde za ponesrečen nastop gre tudi slabo razpoloženima glasbenikoma, večji del pa slabemu ozvočenju instrumentov in vokalov, ki sta njuno glavno orožje – z njima nas popeljeta v območje velikega trpljenja, na rob, v trash. Podkrepljena s steklenico viskija, iz katere sta med vsako pavzo pošteno potegnila, sta bila preveč oddaljena od takrat še maloštevilnega občinstva. S publiko bi brez težav opravila v preddverju dvorane. Njun robusten, odklopljen in minimalističen blues pač zahteva neposrednost, pošten obračun iz oči v oči s publiko pa v večnamenski dvorani ni bil mogoč.

S tehničnimi pogoji jo je najbolje odnesla skupina Nero Burns. Postavila se je v skoraj enotno linijo ob rob odra in tam pošteno odigrala svoj rock'n'roll, cepljen predvsem na psychobilly, rockabilly in surf. Odlično skupino, ki ustvarja v Prekmurju in že ima ploščo, tvorijo domač bobnar ter angleška pevec in kitarist v eni osebi ter basistka. Publika je skupino zavzeto priklicala na dodatek, saj je prepričljivo odprašila svojo nepretenciozno rockovsko vožnjo in navdušila. Bili so krasen uvod v Bambi Molesters, ki so se v preteklosti že dokazali kot eden bolj inovativnih surf bendov svetovnega formata, ki je že uspešno odpiral koncerte velikanom, kot so R.E.M. Po dveh letih odsotnosti z odrov se je instrumentalni kvartet iz Siska predstavil v vživetem koncertnem slogu. Starim numeram je dodal nove, ki so navdušile s svežino. Potrdil se je kot eden tistih bendov našega časa, ki gradi iz tradicije in jo brez revolucionarne destrukcije nadgrajuje. Elektrificirano je preskakoval meje surfa in rock'n'rolla ter vse skupaj zaokrožil v brezhiben koncertni krog.

Glavne zvezde večera Heavy Trash so v dobri uri in pol v Ljubljani uprizorili pravo malo šolo rock'n'rolla. Jon Spencer je po precej divjem mladostniškem obdobju našel v Mattu Verta-Rayu sorodno dušo in zdaj skupaj s prekaljenim kontrabasistom in neutrudljivim zalizancem za bobni preigravajo začetne korake rock'n'rolla. Že v obdobju Blues Explosion smo v Spencerju videli odličnega naslednika kralja rock'n'rolla, v Heavy Trash z akustično kitaro pa je ta primerjava še bolj oprijemljiva. Odrske luči žal niso spremljale njegove karizme, podkrepljene z močno telesno in izrazno gestikulacijo. Tako nesrečno so ga temnile in odrivale v globino odra, da od tega elementa nastopa publika ni odnesla kaj dosti. A se s tem kvartet ni dal motiti in je iskrivo nizal rock'n'rollovske klasike, ob katerih so zasrbeli podplati. Še bolj zakopani v tradicijo kot Bambi Molesters so tudi Heavy Trash povezali sedanjost s preteklostjo in vse skupaj zaigrali brez kančka nostalgije.

Kljub vsebinsko zaokroženemu in nadpovprečno zastavljenemu FV festivalu se je pri sami izvedbi še kako poznalo tisto rojstvo iz napovedi. Dogajanje so krojili predvsem tehnični porodni krči novega ljubljanskega koncertnega prostora. Veliko bi lahko napisala o (ne)kakovosti zvoka, še bolj porazna je bila tehnika luči. Kino Šiška se ni najbolje obnesel za tovrstno zabavo. Za zdaj je še vse preveč sterilen in čist, premalo je še politega piva po tleh in v zraku, v zraku še ni tistega vonja po rock'n'rollovskem razvratu. Tega pa tudi 10. FV festival ni prispeval novemu kulturnemu centru.

Viva