PMG KOLEKTIV

Menza pri koritu, Ljubljana, 29. 1. 2009

Približno leto dni po prvem obisku makedonske združbe ustvarjalcev pod imenom PMG Kolektiv se je ista zasedba vrnila na prizorišče veselice. Če je bil prvi nastop presenečenje za vse prisotne, je četverica v drugo prihajala na že utrjen teren. Lanski koncert, ko so promovirali debitantsko ploščo Rezonator, je tako presenetil tako organizatorje in sam bend, saj jim je kljub precej omejeni promociji in prepoznavnosti uspelo do zadnjega kotička napolniti klubski prostor Menze, kot obiskovalce, ki so doživeli neverjetno energijo diskoidnega punk rocka. Tokrat so PMG Kolektiv promovirali svežo drugo ploščo Prijateljski ogan, izdano pri lastni založbi PMG Recordings.

Ko govorimo o tovrstni zasedbi, se moramo ozreti na celoten kontekst njihovega delovanja, ki je, skromno rečeno, večplasten. Že od zgodnjih devetdesetih let gre za druščino različnih ustvarjalcev, striparjev, grafitarjev, likovnih in gledaliških umetnikov, glasbenih instrumentalistov in didžejev, ki so se proslavili predvsem na račun pionirstva na področju elektronske glasbe v Skopju. Gonilna sila in ustanovitelj benda, pevec Mirko Popov, je dolga leta deloval kot glavni organizator in promotor zabav plesne glasbe. Šele 2005. mu je uspelo ob pomoči sodelavcev in prijateljev utelesiti idejo o zasedbi, ki bo delovala kot sinergija več povsem raznolikih glasbenikov. Tako so tudi nastopi vselej prežeti s kombinacijo dveh popolnoma različnih principov ustvarjanja in izdajanja muzike: na eni strani je klasično rockovski način, ki ga uteleša pojava benda na odru, na drugi pa elektronsko pogojeni princip, ki ga definira njegova digitalno zveneča glasba, posneta predvsem na matrici in dopolnjena z analognimi instrumenti, kitarama, basom in vokalom.

Če je prvi nastop minil v povsem plesnem, veseljaškem, diskoidnem ozračju in tako povzel duh prvenca, so tokrat fantje novemu izrazu primerno zašli v bolj kompleksne, ambientalne vode. Prijateljski ogan je sicer raziskovalna plošča z dokaj dolgimi komadi, veliko zvočnimi eksperimenti in poudarjenimi repeticijami, ki pa je še povsem sveža na aktualnem nastopu poskrbela za presenečenje med občinstvom. Dogodek, ki se je zaradi neposrednega prenosa koncerta na Radiu Študent začel skoraj natanko ob napovedani deseti uri, je pokazal drugačen obraz kolektiva, ki je iz diskoidne razigranosti subtilno prešel na kompleksnejše strukture in resnejše tematike precej zreduciranih besedil. Njihov prihod na oder pred še ne povsem napolnjenim avditorijem je minil v znamenju iskanja zvoka in preizkušanja odzivnosti občinstva na novi material. Tako so obojestransko statični, ljudstvo in nastopajoči, pluli skozi dolge komade, prekinjene z dvema bizarno popevkarskima odklonoma, in ostali medsebojno dokaj hladno razpoloženi. PMG Kolektivu zaradi lastne pasivnosti na žalost ni uspelo do popolnosti izraziti občutij novega materiala, kot so to uspešno naredili na plošči. Ljudstvo, željno plesnega postpunk diska, kot ga PMG sami imenujejo, je pričakovalo bolj angažiran in udarnejši pristop, boljšo komunikacijo in inetrakcijo z nastopajočimi in ne nazadnje hite s prvenca, ki so se že nekako usedli v zavest oboževalcev. Morda je temu botrovalo izjemno tiho ozvočenje prostora, ki je med koncertom omogočalo nemoteno kavarniško debato in ni udarjalo v ušesa kot vabilo na ples, morda sprememba izraza, ki zahteva drugačno in kompleksnejše dojemanje glasbenih širjav, morda prezasičenost članov zaradi premnogih nastopov in posledično pomanjkanja energije ali pa ljudstvo zgolj ni bilo pripravljeno na tovrstno godbo.

V samem finišu nastopa je zasedbi uspelo ujeti korak z morda res zahtevnim občinstvom, a mu v drugo niso bili povsem dorasli. Verjetno je nastop veliko bolje zvenel na radijskih valovih kot na prizorišču, kjer se ob odsotnosti običajnega vizualnega dodatka kljub razločnemu zvoku ni pojavila nalezljiva, nematerialna energija ali evforija med občinstvom in nastopajočimi. PMG Kolektiv so tako z malce bledim obrazom predstavili sicer odlično drugo ploščo Prijateljski ogan, ki odraža zanimiv zrelostni korak naprej v karieri tega makedonskega benda.

Miha Colner