Letnik: 2009 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Miha Colner

Cheap Tunes Records

Prebujeno domače podzemlje

V obdobju krize glasbene industrije, ko je uradno izdajanje in prodajanje plošč tudi za največje domače ustvarjalce in izvajalce izjemno težka naloga, se na popolnem obrobju dogajajo povsem drugačni premiki. Pojav manjših, neodvisnih založb je v zadnjih nekaj letih nedvomno zaznamoval aktualno glasbeno dogajanje na domačem terenu in ustvaril podlago za deloma samozadostno, neodvisno, alternativno sceno.

Neodvisne založbe v pravem pomenu besede se poslužujejo drugačnih, dokaj učinkovitih taktik za ustvarjalni razvoj in obstanek na sceni. Tako so novodobne založbe v prvi vrsti poskrbele predvsem za skupinsko promocijo in skupno koncertno predstavljanje skupin, ki so sicer preveč odrinjene v današnji poplavi najrazličnejše produkcije. Sicer na domačih tleh tradicija manjših, neodvisnih založb sega že v sredino 80. let, ko je začela delovati založba FV, kasneje Front Rock in nekatere druge. A v novem tisočletju so se dodobra spremenili načini delovanja in izdajanja. Prva resnejša pobuda v zadnjih letih se skriva pod imenom Moonlee Records, ki je do danes prerasla aktivistično pionirsko fazo in postala resen igralec v širšem jugoslovanskem prostoru. Morda je prav zagledanost v širši kulturni prostor glavna karakteristika in tudi prednost nove generacije založnikov ter glasbenikov. Preostale domače založbe se trenutno združujejo po različnih kriterijih, ki niso vselej žanrsko in subkulturno pogojeni. Aktivistična in punkovska Bum Records je založniški odvod Izbruhovega bazena v Kranju, metalska On Parole Records je izšla iz spletnega časopisa Paranoid, God Bless This Mess je založniški odsek druščine pod imenom Prekmurje Noise Conspiracy in pomeni predvsem podzemno produkcijo svoje regije. V tem smislu je najmlajša med njimi, Cheap Tunes Records, za zdaj prav tako zamejena s teritorijem delovanja, a ta naj bi se razširil ob prvi pravi priložnosti. Založba Cheap Tunes je, kot pravijo poglavitni akterji, kolektiv prijateljev in glasbenih navdušencev, ki so se povezali s preprostim ciljem ustvarjanja in izdajanja glasbe ter skupne promocije na omejenem podzemnem trgu. Nepretenciozni mladi ustvarjalci iz okolice Ljubljane so tako pred komaj dobrim letom dni zastavili dejavnost, ki je v enem letu presegla vsa pričakovanja. To velja tako za količino kot tudi kakovost njihovih izdaj. V začetnem obdobju so tako luč sveta ugledale izdaje kar petih mladih bendov.

»Takrat smo se organizirali trije bendi, New Wave Syria, Wannabe Artists in Nikki Louder, ker smo si hoteli organizirati turnejo po Sloveniji. Ta sicer ni uspela, saj smo dobili zgolj tri nastope. Obenem smo imeli vsi v mislih svoje izdaje, zato smo se odločili, ker je povsem iluzorno iskati založbo, da jo naredimo kar sami,« pove Rok, trenutni vodja založbe in polovica elektronskega dvojca New Wave Syria, in nadaljuje: »V februarju 2008 smo organizirali prvi Cheap Tunes Party v klubu Gromka in to je v bistvu začetek naše zgodbe.«

Po tem dogodku so se druga za drugo vrstile izdaje. Najprej je luč sveta ugledal debitantski EP skupine Nikki Louder, naslovljen Silent Bird, nato demo EP Searching kolektiva Wannabe Artists ter miniplošča Hello, Yes elektronskega dueta New Wave Syria. Dobremu zgledu so sledili tudi noiserski Schnaps in udarni solistični elektronski projekt Spock Studios. Kljub zgoščeni dejavnosti in ustvarjalnemu zagonu se založbe drži pridih neformalnosti in sproščenosti. Rok pojasni: »Neformalnost je nekako naša zaveza. Tudi o formalni registraciji nismo razmišljali, saj bi lahko ustanovili društvo, se prijavljali na razpise in nanje prijavljali izdaje, a se nam zdi ravno ta stopnja med pravo založbo in neformalno skupino posameznikov zelo pomembna in trenutno nam ta druga možnost veliko bolj ustreza.«

V duhu trenutnega časa je založba Cheap Tunes zastavljena široko in žanrsko neobremenjeno, saj združuje zasedbe najrazličnejših slogov in avtorskih poetik. Vsi pa so za zdaj zapisani globokemu podzemlju, saj množični mediji in trenutna popularna kultura ne prenesejo tovrstne bolj ali manj nekonvencionalne in raziskovalne godbe. »Za razliko od prvih poskusov nastopov imamo danes odprta vrata za koncerte vsaj na Metelkovi, odpirajo pa se tudi možnosti v drugih krajih,« pojasni Rok, ki se je zvečer tega dne odpravljal na koncert v Mladinski center Šentjur. Ob tej priložnosti pa potoži nad težavami s tovrstnimi dogodki v številnih krajih zunaj Ljubljane. Kar se tiče financ, vodja založbe pojasni taktike izdajanja in promocije: »Cheap Tunes je samoorganizirana na principu vzajemne medsebojne pomoči bendov v smislu snemanja in izdelave cedejev. Finančni vložki niti niso toliko potrebni. Tako na primer natisnemo 50 cedejev, in ko se to proda, s tem pokrijemo novo.« Tako so izdaje založbe, ki seveda nima klasične distribucije, dosegljive prek spleta in seveda na koncertih, ki so njihovo glavno orožje. Cheap Tunes Records se dokaj zvesto drži svojega imena in ponuja izdaje ter vstopnice za koncerte po izjemno sindikalnih cenah. Da nikakor niso tržno usmerjeni, dokazujejo z brezplačno ponudbo večine izdaj prek spleta. »V formalnem smislu se zaenkrat ne nameravamo prestrukturirati in vsekakor ne bomo prešli v bolj tržni princip delovanja. Rajši bomo poskušali povečati število tovrstnih izdaj,« sklene Rok o načrtih za prihodnost.

Tako mlada ustvarjalnost, čeprav za zdaj še zelo obrobno, nakazuje nove smernice in možnosti razvoja glasbene produkcije in promocije skozi brezplačne spletne kanale. Tudi v globalnem smislu je opazen porast mladih t. i. nizkoproračunskih ustvarjalcev in skupin, ki vse bolj parirajo večjim in finačno zmogljivejšim zasedbam in založbam, ki narekujejo in usmerjajo glasbeni trg. Prav zato bi lahko tovrstne pobude označili kot logičen korak mladih pri odpiranju lastnega prostora za ustvarjanje in izražanje.

Festival Cheap Tunes v Menzi pri koritu, ki se je zgodil 13. marca letos, je tako drugi v vrsti predstavitev, namenjenih petim zasedbam te druščine. Po lanskem, logično tipajočem začetku je tokratni dogodek požel veliko več zanimanja širše javnosti. Med publiko je bilo opaziti predvsem veliko mladih obrazov, ki očitno dobro poznajo in spremljajo delovanje omenjenih skupin. Med petimi nastopajočimi je vsakdo pokazal povsem svojstveno pojmovanje glasbene estetike brez žanrskih in slogovnih zamejitev, ki ne bega več široko odprte in za različne vplive dovzetne internetne generacije. Zdi se, kot da je tej generaciji subkulturno povezovanje, ki običajno temelji na pripadnosti določenemu žanru, spontano postalo dokaj tuje, na drugi strani pa povezovanje najrazličnejših vplivov in pobud povsem običajno. To so dokazali vsi nastopajoči. Najprej elektronsko navdahnjeni producent Spock Studios v družbi svojega laptopa, sledili so mu utrgani noiserski Schnaps, nato so nastopili subtilno plesna New Wave Syria, punkovsko-garažni Nikki Louder in psihedelično nastrojeni Wannabe Artists. Publika je zlasti ob vrhuncu večera, ko sta godli očitno najbolj izpostavljeni in popularni zasedbi Nikki Louder in New Wave Syria, prijetno napolnila Menzo pri koritu in pokazala zanimanje ter navdušenje nad tovrstno produkcijo.

Miha Colner

Kdo je kdo?

Spock Studios – nekoč dvočlanska zasedba, ki se je kasneje izpostavila kot solistični projekt Blaža Flerina. Njegova elektronska glasbena produkcija se povezuje s številnimi podžanri, kjer prevladuje občutje drum'n'bass, sam pa kot glavno konceptualno in glasbeno inspiracijo navaja znanstvenofantastično serijo Star Trek. Nedavno je izšel njegov prvi EP z naslovom The Universe and Beyond.

Schnaps – nenavaden trio, ki glasbo dojema kot prehodno in izmuzljivo tvorbo, ki jo poskušajo obvladovati z veliko prvinske energije in hrupnega zvoka, ta pa se giblje nekje med elementarnim metalom, punkom, rockom in noisom. Njihovo glasbeno estetiko bi lahko označili kot popoln konceptualni »trash«. Pred mesecem dni je izšel njihov prvenec Denar, kurbe and pralni stroj.

New Wave Syria – tandem, sestavljen iz dveh enakovrednih članov, ki z improvizirano sestavljeno opremo ustvarjata zmes raznorodne elektronske glasbe. Z ritem mašino, samplerji, sintetizatorji in vokali sta ustvarila svojevrstno zmes ambientalne in popularne glasbe z dodobra izdelano odrsko prezenco. Pred kratkim je luč sveta ugledal prvenec z naslovom Hello, Yes.

Nikki Louder – mlada zasedba, ki deluje slabi dve leti, a je v kratkem času postala dokaj prepoznavna. Trio uporablja vzorce garažnega in noiserskega rocka iz zlatih časov, se vrača vse do bluesa ter ob pomoči globoko izraznega vokala in odločne ritem sekcije ustvarja svojstveno izrazno estetiko. Zasedba je v fazi snemanja dolgometražnega prvenca, ki naj bi izšel letos. Pred letom dni so izdali prvenec, EP-ploščo z naslovom Silent Bird.

Wannabe Artists – peterica fantov se je odločila razviti specifično različico psihedelično navdahnjenega rocka, ki se zrcali v emocionalnih in kompleksnih strukturah razvlečenih komadov. Svoje vzore člani zasedbe nabirajo v različnih segmentih široke palete glasbene produkcije in aktualne množične kulture. Trenutno je dosegljiv njihov demo z naslovom Searching.