Kenneth Christiansen in založba Echocord

Severnjaški dub

Skandinavska elektronska glasba − pa naj gre tudi za najtrše beate − nosi v sebi neko določeno kontemplativnost, ki je druge scene ne zmorejo. Tako s severa prihajajo številna zanimiva imena, od začetka tretjega tisočletja pa tudi zelo interesantni in prefinjeni izdelki z dubovskega področja. Gre namreč za izdaje københavnske založbe Echocord. Pod njenim pokroviteljstvom so se znašla imena, kot so Mikkel Metal (ki po številu izdaj zanjo močno prednjači), Rod Modell, Quantec in Fairmont. Dan po Echocord večeru v berlinskem Panorama Baru v klubu Berghain smo se ob čaju pogovarjali z ustanoviteljem te založbe Kennethom Christiansenom, sicer danskim didžejevskim starosto, ki znotraj meja svoje domovine slovi kot Ned Flanders.

Kdaj si se odločil posvetiti velik del življenja glasbi? Katera scena te je takrat najbolj privlačila?

V letu 1989 sem odkril elektronsko glasbo. Šlo je za zgodnjo detroitsko sceno, nato založbe kot sta Warp in RandS ipd. Odločitev, da se bom ukvarjal z glasbo, je padla 1991., ko sem začel delati v prodajalni s ploščami. Takrat sem tudi začel didžejati.

Kako je bilo odraščati na Danskem? Kakšna je bila glasbena scena in kako se je spremenila skozi čas?

Od začetka 90. let prejšnjega stoletja je københavnska techno in house scena kar cvetoča. Na začetku je šlo predvsem za velike rave ali house partyje v skladiščih oziroma klubih. V letu 1999 smo z dvema prijateljema odprli klub Simplicity, ki je deloval enkrat mesečno, odvijali so se tudi manjši dogodki. Leta 2005 smo odprli klub Culture Box in takrat je vse eksplodiralo.

Kaj ti pomeni ta klub? Je še vedno tako uspešen, kot je bil na začetku?

Lepo je imeti v Københavnu vsak konec tedna dogodek s kakovostno elektronsko glasbo. Sam prostor niti ni tako velik, vendar smo do zdaj gostili skoraj vse, ki kaj pomenijo na techno in house sceni, in vsi so uživali v njem. Lahko rečem, da je klub še vedno zelo uspešen, saj vsak konec tedna gostimo zares velika imena.

V preteklosti si imel tudi svojo prodajalno s ploščami. Kako se spominjaš tega obdobja?

Delal sem v štirih različnih prodajalnah s ploščami. Začel sem v kraju, kjer sem odraščal. Takrat smo imeli v ponudbi zgodnji techno, electro in house, kar je bilo naravnost čudovito. Leta 1996 sem se preselil v København in delal v prodajalni Street Dance do 1999., nato sva z dobrim prijateljem odprla svojo prodajalno Science Fiction. Od leta 2000 do 2004 sem delal še v prodajalni LOUD. To so bili lepi časi in prodali smo veliko vinila, vendar je ta posel sčasoma postajal vse težji.

V letu 2002 si ustanovil založbo Echocord. Ali si imel takrat v mislih kakšen poseben koncept? Od kod ime?

Imel sem idejo, da bi vse bilo zelo minimalistično – tako glasba kot videz ovitkov plošč. Ko je Mikkel Metal vzpostavil stik z menoj, sem vedel, da je stvar zrela za zagon. Zelo so me navdihnile založbe, kot sta Harwax in Basic Channel pa tudi njen odcep Chain Reaction. Ime pa izvira od stare aparature dynacord/echocord.

Kako se je skozi leta spremenilo delo lastnika založbe, glede na to, da se je glasbeni trg v samo zadnjih nekaj letih drastično spremenil?

Pravzaprav prodam vedno več plošč, kar pa pomeni tudi vedno več dela. (nasmešek)

Kdo kupuje albume te založbe? Kako to, da je prodaja vedno večja? Sploh glede na to, da vsi govorijo o upadu.

Kupujejo tako didžeji kot ljudje, ki glasbo poslušajo doma. Prodaja je tako dobra, ker mnogi resnično zbirajo vinile Echocord. Nekaterim so morda všeč tudi z oblikovnega vidika.

Kdo skrbi za distribucijo?

Za distribucijo skrbi Kompakt. Z Wolfgangom Voightom in Michaelom Mayerjem se poznam prek svojega dela v glasbenih prodajalnah še iz časov njunih začetkov. Tako se mi je zdelo povsem naravno, da sem njiju povprašal, ali bi bila za. Situacija je bila popolna, saj sta bila čisto navdušena nad zvokom Mikkelove glasbe.

Lani je začela izhajati serija Echocord Colour, kjer gre za barvne vinilne plošče. Zakaj ta poteza?

Gre za vzpostavitev platforme z glasbo, ki gre tudi v druge smeri. Echocord se osredotoča samo na dub – od čisto ambientalnih pa vse do plesnih variant. Pod Echocord Colour spadajo bolj dubstep ali techno variante. Nov projekt, ki bo izšel kasneje v tem letu znotraj omenjene serije, se imenuje Pattern Repeat. Gre za skupen projekt z zelo dobrim prijateljem in za zelo techno orientirano stvar. (nasmešek)

Se boš torej lotil lastne produkcije?

Da, poleg izdaje za Echocord Colour bo nekaj mojega dela izšlo še pri danski založbi Baum Records.

Po kakšnem ključu izbiraš ustvarjalce za založbo?

To se spreminja od časa do časa. Na začetku sem na primer predvsem poslušal posnetke svojih prijateljev in se odločal med njimi, danes pa pride na moj naslov tudi po sto skladb na mesec. O stvari premislim, in če čutim, da je glasba po meri založbe ter je ustvarjalec, ki stoji za njo, resen, sprejmem.

Kako bi na kratko opisal zvok založbe?

Topla dubovska elektronska glasba.

V katero smer se po tvojem mnenju razvijajo dub techno in druge hibridne izpeljanke duba?

Dobro vprašanje. Dub techno se bo zagotovo spremenil. Morda bo postal malo trši in vseboval več detroitskih elementov. Upam. (smeh)

Ali bi kakšen poseben pojav na današnji sceni elektronske glasbe izpostavil kot problematičnega ali vsaj neprijetnega?

Da, nikakor ne morem razumeti didžejev, ki za nastope namesto vinilnih plošč uporabljajo prenosne računalnike.

Kateri so trenutno tvoji najljubši klubi in zakaj?

Ravno včeraj sem prvič rolal v Panorama Baru v Berlinu in moram reči, da je trenutno to moj najljubši klub. Zvok in publika sta bila prečudovita. Pri srcu mi je tudi Golden Pudel Club v pristaniškem delu Hamburga, predvsem ker je tako intimen, majhen in neurejen. Je zelo zabaven prostor za didžejanje. Zaradi dobrega zvoka in profesionalnosti pa imam rad tudi Fabric v Londonu.

Ali drži, da ime Ned Flanders (op. a. sosed Simpsonovih iz animirane serije Matta Groeninga) uporabljaš samo, ko nastopaš znotraj Danske? In zakaj ravno Ned Flanders?

Res je. Na Danskem vedno nastopam s tem imenom. Začelo se je pred mnogo leti, ko smo z družbo ves čas gledali Simpsonove. Enkrat smo začeli debatirati o tem, kdo je kdo v seriji; in ne vem točno, zakaj, ampak ljudje mi vse od takrat pravijo tako.

Pina Gabrijan