Regula Burckhardt Qureshi

SUFI MUSIC OF INDIA AND PAKISTAN. Sound, Context, And Meaning In Qawwali

Oxford University Press, Pakistan, 2006; 265 str., dodan CD s terenskimi posnetki

Preučevalcem glasbenih umetnosti indijske podceline ni ušlo, da je kavali (pa tudi njegovo predstavljanje) povsem odvisen od konteksta in je potemtakem ekonomsko in socialno prilagodljiv − zgled za to je imenitna in v mnogočem pionirska etnomuzikološka študija Regule Burchardt Qureshi o sufijski glasbi v Indiji in Pakistanu. Toliko bolj, ker je bilo njegovo gojenje zgodovinsko gledano odvisno od pokroviteljev, bodisi ekonomskih elit, začenši z moguli, bodisi od pobiranja denarja na cesti. Prestop v globalne okvire je preobrazil tudi naravo predstavljanja. Kavali je hkrati nabožna, slavilna pesem, izšla iz poetične oblike gazele in modalnih sistemov, a tudi »visoko estetizirana« glasba v ožjem evropskem pomenu. Vidni namig, da kavali vendarle ni imun proti preobrazbi, je učinkovita raba priročnega harmonija (donesek evropskih misijonarjev), ki so ga posvojili in zamenjali tanpure. Kot takega ga danes predstavljajo na koncertnih prizoriščih, v filmih pa tudi v starih verskih zavetiščih sufijev. Glasbeniki uspešno preklapljajo med temi konteksti in različno prenašajo pomene skozi performans, ki je dramatičen, vokalno bravurozen, a hkrati strukturno ideološko in glasbeno zamejen.

Leta 2005 je ugledna kanadska etnomuzikologinja, »indistka«, čelistka in izvajalka sarangija, ki vrsto let proučuje poetiko in politiko v glasbi Indije, še posebno islamske predstavitvene prakse, zapisala: »Sufi music je končno prišla domov! Zaradi pakistanske podružnice založbe Oxford University je postala južnoazijska knjiga, ki slavi eno najbolj izjemnih južnoazijskih kulturno-duhovnih tradicij.«

Knjiga je prvič izšla leta 1986 v klasični Cambridgeevi muzikološki zbirki, ponatisnjena je bila leta 1995 v Chicagu. Postala je težko dostopna knjižna etnomuzikološka klasika, ne samo zaradi fascinantne sufijske glasbe in tradicije nabožnega petja, marveč zaradi pristopa, ki je posrečeno združeval antropološka in (etno)muzikološka spoznanja, metodologijo in analizo načinov predstavljanja, performansa glasbe islamskih mistikov. Kako se giblje in krožno sklepa analiza, pojasnjuje podnaslov: zvok, kontekst in pomen v kavaliju. Med pisanjem knjige, ki je bila plod njene terenske raziskave v letih 1975 in 1976, je bil kavali zunaj Indije in Pakistana relativno nepoznana glasbena zvrst. Od takrat se je spremenilo marsikaj. Kavali je po zaslugi glasbenega globalizma z neizbežnimi elementi eksotičnega prisvajanja z imenoma Nusrata Fateha Alija Khana in Ghulama Farida Sabrija postal svetovno znan, toda tudi razvoj dogodkov v Indiji in Pakistanu je pomenil, da so številna svetišča in z njimi šejki in pevci izgubili tradicionalno pokroviteljstvo. V Indiji je postal koncertna in TV-pevska senzacija, kooptiran v kozmopolitsko, večversko in sekularno realnost indijske javne kulture, tudi s prestižnimi koncerti in posnetki. V Pakistanu je postajal izraz nacionalne kulture, tudi z mešanim vladnim in klerikalnim nadzorom nad nastopi v islamskih svetiščih, koncertnih dvoranah in na TV.

Vendar je v zasebni sferi, med sufiji, islamskimi mistiki, ohranil intimnost skupnega iskanja zveze z Alahom, kar je fokus te glasbe in knjige. Osrednje tradicionalno sufijsko svetišče, ki ga je publikacija raziskovala, je Nizamuddin Auliya v Delhiju. Obiskala pa je še številna sufijska svetišča in prisostvovala obredjem po severni Indiji in v Pakistanu. V umetnost jo je posvetil kavali, dedič slavne sufijske družine, Meradž Ahmad Nazani. Avtorica analizira socialno in glasbeno formo predstavljanja sufijske umetnosti, načine recepcije in natančno razčleni glasbeno strukturo predstavljanja, sveta besedila v farsiju, hindijščini in jeziku urdu, formo pesmi in glasbene moduse. Z vključevanjem muzikološkega znanja v antropološko paradigmo se ji posreči pokazati, da je razsežnost konteksta nepogrešljiva pri polnem razumevanju glasbenega zvoka in da v kavaliju zaradi zunajglasbenih pomenov, ki so inherentni samemu zvoku, glasba dobi moč, ki povratno vpliva na kontekst. Kavali je kot glasbena zvrst neločljiv od konteksta njegovega izvajanja, zbor izvajalcev v svetišču je torej idealni preizkusni teren. Izjemno pomembna knjiga, ki je odprla pot raziskavam predstavljanja, ki so nepogrešljive pri kakršni koli glasbeni analizi. S poučnim dodatkom, izborom glasbenih primerov na cedeju, glasbenim besednjakom v kavaliju in slovarjem izrazov med indo-pakistanskimi sufiji.

Ičo Vidmar