Letnik: 2009 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Zoran Pistotnik

CHIWONISO

Rebel Woman

Cumbancha, 2008

Thomas Mapfumo in Oliver Mtukudzi sta se že davno tega zapisala med velikane afriškega etno popa, pred leti so kot komet na mednarodnem glasbenem nebu zablesteli The Bhundu Boys, manj opaznih, a kakovostnih glasbenikov pa je bila še cela kopica. A vzporedno s tamkajšnjimi notranjepolitičnimi peripetijami sta oslabela tudi glasbeno dogajanje in pretok informacij. Mnogi so zapustili prizorišče ali pa so jih politično umaknili, kar pomeni, da so imeli težave z nastopanjem, predvajanje njihove glasbe na radijskih postajah v domovini pa je bilo prepovedano. Številni so emigrirali, predvsem v ZDA. Informacij in navzočnosti aktualne zimbabvejske godbe na mednarodnih odrih ter na policah trgovin s ploščami je bilo vse manj. Z uveljavitvijo dveh odličnih pevk, ki imata zelo sorodno osebno zgodovino, pa očitno vstopamo v novo obdobje seznanjanja s tamkajšnjo glasbeno produkcijo. Prva, ki je opozorila nase, je Netsayi z albumom Chimurenga Soul, ki je izšel leta 2005 za neopazno založbo Militant Prince in ki ga je dve leti pozneje ponatisnila ugledna nizozemska založba World Connection. Druga, Chiwoniso, se je uveljavila z albumom Rebel Woman, ki je izšel lani,in postala najbolj prepoznavna zimbabvejska glasbenica zadnjega obdobja.

Chiwoniso je pevka prepoznavnega glasu, cenjena mojstrica igranja na mbiro, ki pogosto poprime tudi za druga tradicionalna glasbila in zvočila. Na glasbenem prizorišču ni ravno novinka. Tako rekoč od rojstva je živela z zimbabvejsko, pozneje pa tudi z glasbo drugih okolij in izvorov, saj je njen oče, Dumisani Maraire, najuglednejši mednarodno uveljavljen zimbabvejski etnomuzikolog in skladatelj sodobne godbe. Njegove skladbe izvajajo poznani ansambli sodobne glasbe; vsaj eno njegovih del je pred leti posnel tudi Kronos Quartet. Zaradi nadgradnje akademske kariere se je v začetku 70. let prejšnjega stoletja odselil v ZDA. Tam se je leta 1976 rodila tudi Chiwoniso. Od mladih nog je s člani družine muzicirala, pozneje je z očetom in drugimi tudi javno nastopala. V začetku 90. let so se vrnili v Zimbabve, tam se je po številnih sodelovanjih z lokalnimi glasbeniki mlajše generacije naprej uveljavila kot pevka v precej popularni skupini A Peace Of Ebony, pozneje pa je ustanovila lastno akustično skupino Vibe Culture. Vmes je bila aktivna na tamkajšnji hiphopovski sceni in sodelovala pri projektu The Collaboration, ki ji je prinesel tudi prve prave nastope zunaj domovine. Leta 1995 je izšel prvenec Ancient Voices, a šele z Rebel Woman se ji je zares priklonilo mednarodno prizorišče. Album je producirala ekipa založbe Cumbancha s Keithom Farquharsonom na čelu, čeprav je tudi sama prispevala svoj delež. Poleg gostov so pri izvedbi sodelovali zimbabvejski kolegi, izkušeni južnoafriški ustvarjalci iz kroga The Collaboration in studijski glasbeniki, ki sodelujejo z omenjeno založbo. Chiwoniso je (so)avtorica skoraj vseh besedil, sodelovala je tudi pri večini uglasbitev. Snemali so v studiu v Johannesburgu in tam sta se jim pridružila še izjemna glasbenika: eden najpomembnejših južnoafriških kitaristov Louis Mhlanga in cenjeni bobnar iz skupin Oliverja Mtukudzija, Sam Mataure. V skladbi Wakashinga s kitaro sodeluje celo belizejski producent Ivo Duran. Rezultat je vznemirljivo spodbuden in prepričljiv; album ni zgolj najboljši izdelek zimbabvejske popularne godbe v zadnjem, vsaj desetletnem obdobju, ampak tudi dober obet za nadaljnjo avtoričino glasbeno kariero.

Zoran Pistotnik