LEONARD COHEN

Live In London

Sony/Menart, 2009

Petnajst let premora med svetovnimi turnejami sicer ni posebnost v šovbiznisu (Tom Waits si je, denimo, rad vzel še več časa), je pa res, da je nekaj posebnega to, da 74-letnik na tovrstnih koncertih pravzaprav preseže tisto, kar je uspešno počel, ko je bil mlajši petnajst let in več. »V Londonu sem nazadnje igral, ko sem bil star 60 let, zgolj smrkavec, ki je divje sanjaril,« je množico nagovoril Leonard Cohen na turneji 2008.; te uvodne besede pred pesmijo Ain't No Cure For Love so eden najbolj simpatičnih odrskih nagovorov, kar sem jih kdaj slišal, še posebno navdušujoče je, da prihaja iz ust umetnika, ki se, vsaj tako se je zdelo, na odru ni nikoli počutil zares dobro; ko je bil na zadnji svetovni turneji, je, po lastnih besedah, pil kot žolna in si mislil, kaj mu je tega treba. Vendar je novi koncertni album, sicer četrti v njegovi karieri, a prvi dvojni, dokaz, da mojster še ne misli nehati; pravzaprav je šele začel. Ozdravljen malodušja in nikotina poje z večjim žarom kot kdaj prej in na odru resnično uživa.

Revitalizacija karier mojstrov besede in glasbe v zadnjih letih nikakor ni osamljen pojav, če je seveda zares bilo treba kdaj kaj oživiti. A Leonard Cohen, Bob Dylan, Tom Waits (ki je tudi na turneji), Springsteen, Fogerty in še kdo nas navdajajo z upanjem, da je v sodobni glasbi ostalo še kaj razen instantnosti in hitrega nalaganja MP3-jev. Nihče od njih ni več rosno mlad, a so še vedno pripravljeni tvegati – Springsteen s svežimi aranžerskimi posegi, Dylan s studijskim delom, ki zlahka prekaša njegove legendarne dosežke iz šestdesetih in sedemdesetih, Cohen pa še z nikoli tako izrazitim veseljem in navdušenjem do nastopanja ter deljenja svoje umetniške izkušnje z nabito polnimi dvoranami. DVD in dvojni album Live In London sta odlična spominka s turneje, ki je presegla pričakovanja in je hkrati sama po sebi umetniški presežek. Nekateri so mu malce zamerili, ker je na nastopih zanemarjal zadnji studijski album Dear Heather (2004), a seznami pesmi so bili tako bogati, da tovrstne zamere seveda ne zdržijo. Navsezadnje je mojster odpel vrsto skladb s predzadnje studijske plošče Ten New Songs (2001), ki jo zaznamuje tudi njegova za zdaj zadnja pesniška zbirka Book of Longing (2006; pri nas Knjiga hrepenenja, 2008). Pesmi, kot je A Thousand Kisses Deep, spadajo med njegove najboljše. Koncerti s turneje 2008 ne pomenijo zgolj prereza njegovega pesniško-glasbenega ustvarjanja, ampak že znane pesmi (Suzanne, If It Be Your Will, In My Secret Life itd.) ponovno definirajo skozi izkušnjo sedemdesetletnika, ki je, kot kaže, končno našel mir.

Matej Krajnc