ELVIS JACKSON

Against The Gravity

RSQ, 2009

Po dolgih šestih letih so se med konkurenco vrnili vipavski veseljaki, pozitivno nastrojeni zabavljači Elvis Jackson. Kar veliko časa je bilo potrebnega za ureditev lastnih vrst za idejni preporod, ki je vselej predpogoj za vstop v studio in snemanje novih pesmi. Očitno je odhod bobnarja Saša Kotnika pred nekaj leti sprožil nekakšno ustvarjalno krizo in povzročil daljše obdobje tišine in samorefleksije. Nekje v letu 1997 so se Elvis Jackson pojavili na domači sceni kot eni bolj reprezentativnih predstavnikov domačega odvoda t. i. kalifornijske punkovske estetike, ki so jo kmalu omehčali in prilagodili širšim ljudskim množicam. Njihova kombinacija srfarskega občutja, reggaejevkih pozitivnih vibracij in udarnega drvečega punka je ustvarila zanimivo zmes, ki se je prijela tako med domačo rajo kakor širše. V množično kulturo so se vpisali z nastopi na študentskih festivalih in veselicah, medtem ko so drugo fronto borili na mednarodnem prizorišču, Balkanu, Nemčiji in Švici. Tako so v nekaj letih ustvarjalne inflacije ustvarili dve plošči in dve produkcijsko naprednejši obdelavi teh, predvsem pa široko prepoznavnost in sloves odličnega koncertnega benda.

Lani so začeli vehementno promovirati ponovno aktivnost in oglaševati ustvarjanje nove plošče. Če so oboževalci in spremljevalci zasedbe po tako dolgem obdobju pričakovali odločen korak naprej ali vsaj viden premik v izraznosti, so morda ostali deloma razočarani. Elvis Jackson so ohranili identično formulo preteklega uspešnega obdobja. To je mešanica melodičnega punka in reggaeja, ki je ne želijo, si je ne upajo ali morda ne zmorejo premakniti in nadgraditi. Plošča Against The Gravity je bila posneta v Los Angelesu pri producentu Billu Gouldu, kar je sprožilo velik medijski pomp v domovini. Rezultat je sprva pricurljal z baladnim singlom This Time, ki je v malem napovedoval celotno ploščo. Tej seveda ne gre ničesar očitati. Vsekakor jo lahko označimo kot kvaliteten pop izdelek, ki na račun prefinjene in prečiščene produkcije ter premišljenih aranžmajev zlahka nabrusi pete ljubiteljev najrazličnejših godb. Elvis Jackson so torej ostali zvesti principu »za vsakogar nekaj«. Njihova različica t. i. kalifornijskega ali melodičnega punka je tokrat kakovostno nadgrajena, reggaejevski komadi se sprevračajo v baladne sage, ki kljub popolnemu odmiku od tega prostora vsebujejo ščepec melanholičnosti in sanjavosti slovanske duše. Album tu in tam spominja na zlate čase preprostega melodičnega punka, ki se kot takšen dojema zgolj po svoji ritmični osnovi, medtem ko ga v konceptualnem smislu sploh ne moremo jemati kot takšnega. Elvis Jackson so tako po občutju trenutno najbližje kakšnim Green Day ali Offspring v svojih zlatih časih, na drugi strani pa predstavljajo uživaško reggaejevsko občutje. Med tema dvema svetovoma ostane še nekaj komadov, ki jih ne moremo stlačiti v nobenega od teh kalupov. Prav ti so pravzaprav najboljši, najkompleksnejši, saj izkazujejo največ svojstvene izraznosti.

Against The Gravity je tako plošča za najširše množice, ki jo bodo bodisi sprejele za svojo bodisi zavrgle kot netrendovsko, zlasti v obdobju, ko tovrstna estetika ni več na popularnem vrhuncu. Tem predpostavkam je prilagojena celostna zvočna podoba, ki se izkazuje v učinkoviti preprostosti in preračunljivosti. To velja tudi za besedila, ki so morda najšibkejši člen verige, saj z najstniško naivnostjo ne zadevajo vselej pomembnega duha trenutnega časa, ampak se kvečjemu naslanjajo na popoln eskapizem. Toda Elvis Jackson so svojo godbo preračunali za nastope v živo, ki so še vedno njihovo najmočnejše orožje, glavni kritik njihove glasbe pa je prav publika, ki je razgrabila vstopnice za prvi ljubljanski promocijski nastop po dolgem času. Kljub malce popreproščeni plošči so ostali eden najboljših in najbolj energičnih koncertnih bendov, zato je treba njihovo glasbo dojeti kvečjemu s te perspektive.

Miha Colner