Letnik: 2009 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: Borja M

KINNY

Idle Forest Of Chit Chat

Tru Thoughts, 2009

Za Caitlin Simpson, bolj znano kot Kinny, bi le stežka rekli, da je kanadska izvajalka. V Kanadi sicer je rojena, ima pa izjemno pisane korenine – kanadske staroselske, jamajške, švedske in francoske. Ko je bila leta 2001 s skupino Third Eye Tribe na turneji po Norveški, se je tako navdušila nad skandinavsko družbeno in naravno klimo, da se je preselila v Bergen. Kot klasično šolana operna pevka se je tam hitro znašla; najuspešnejše je bilo sodelovanje z norveškim multiinstrumentalistom in producentom Espenom Hornom (znan je predvsem po projektu Bobby Hughes Combination), kot Kinny and Horne sta pri brightonski založbi Tru Thoughts leta 2005 izdala ploščo Forgetting To Remember. Njen poseben, raskav glas je takrat prepričal mnoge, Daddy G iz kolektiva Massive Attack jo je, recimo, povabil na avdicijo za novo pevko, ki so jo iskali pred snemanjem plošče in lansko turnejo. Žal se niso odločili zanjo.

Na samostojnem prvencu je Kinny sodelovala s kar sedmimi različnimi producenti, ki pa imajo to skupno točko, da so prav vsi stalni sodelavci založbe Tru Thoughts. Tako so se pod komade na plošči Idle Forest Of Chit Chat podpisali Quantic, TM Juke, Unforscene, Hint, Souldrop, Diesler in Nostalgia 77. Kadar skoraj vsak komad pri projektu dela drugi izvajalec, se pogosto zgodi, da celota deluje nekonsistentno, kot razmetana kompilacija. Tokrat je bojazen odveč. Podlage se večinoma dobro povežejo z njenim glasom, ki je popolnoma suveren, na prvo žogo bi jo lahko zaradi raskave mehkobe primerjali z Eryko Badu. Zvrstno se Kinny giblje med jazzom in soulom, na redkih delih povleče malo tudi na reggae. Večina instrumentacije je precej minimalistična, »groovi« so sestavljeni predvsem iz mastnih basovskih linij in bobnov. Recept deluje, saj je Kinny dominantna pevka, ki zraven ne potrebuje veliko. Niti bogatih reševalnih aranžmajev, saj pri njenem petju ne manjka nič − ne razpon ne aranžmajska razgibanost. Večina posnetkov na albumu je sicer balad, a slišimo tudi dva ali tri bolj udarne posnetke, kar je verjetno premišljena poteza, saj bi sicer celota delovala nekoliko preveč zasanjano in mehkobno.

Edini minus pri sicer izjemno uravnoteženem albumu domiselnih instrumentalnih in vokalnih aranžmajev je, da smo dva posnetka že slišali na ploščah producentov, ki sta jih naredila, dva pa sta remiksa starejšega materiala. Vseeno pa je glavnina dovolj sveža (in oba remiksa toliko različna od originalov), da ne dobimo občutka, da gre le za zbirko preteklih izdaj.

Kinny je z značilnim glasom v preteklosti blestela v raznih sodelovanjih ali kot gostujoča vokalistka pri tujih projektih. Končno pa smo dobili tudi njen izdelek, kjer (razen redkih preveč osladnih delov) še enkrat pokaže, da je zrela vokalistka, ki zdrži kilometrino dolgometražca. Idle Forest of Chit Chat je na prvo poslušanje preprost, skoraj lahkotenalbum, a gre za učinek, ki zavaja in ki ga v resnici ni tako lahko doseči, saj gre za usklajevanje sedmih različnih producentov z izjemno specifičnim vokalom. Zasluge gredo tako njej kot glasbenikom, ki niso izpostavljeni, a so učinkoviti. Tekoče.

Borja M