CARMINA SLOVENICA

Cankarjev dom, Ljubljana, 17. 3. 2009

Carmina Slovenica (CS), naš najprestižnejši koncertni dekliški zbor, ki že leta spada med najkakovostnejše tovrstne zasedbe v svetovnem merilu, je pod vodstvom dirigentke Karmine Šilec po izjemno uspešnih glasbeno-scenskih projektih, kot so Vampirabile, Scivias, CS Light in Adiemus, pripravil novo atrakcijo, projekt Na juriš in the mood, podnaslovljen Od koračnic do swinga. Dekleta so tokrat pripravila program skladb, ki so jih poslušali in izvajali v obdobju boja proti fašizmu. Tako smo lahko slišali partizanske pesmi iz domovine, bivše skupne države, Francije, Rusije in Italije, pa tudi kakšno judovsko partizansko, špansko revolucionarno, angleško vojaško in ameriški swing. Vse skupaj je bilo podprto s spremljavo izvrstnih glasbenikov iz vrst Orkestra in Big band orkestra Slovenske vojske s solisti Boštjanom Bonetom, Aljošo Deferrijem, Gregorjem Gubenškom, Rudolfom Strnadom, Jako Janežičem, Vilkom Krofličem, Fredijem Simoničem, Dejanom Žnideršičem in Gregorjem Vidmarjem, igrali pa so tudi harmonikar Janez Dovč, pianist Marko Črnčec, basist Matej Hotko, bobnar Gašper Peršl, violinist, kitarist in orgličar Saša Olenjuk ter tubist Darko Rošker.

Začelo se je. Deležni smo bili vseh dobrot, ki smo jih vajeni na koncertih CS – brezhibnega muziciranja, popolne intonacije zbora, železne discipline, absolutne koncentracije, izvirne koreografije in vrhunskih spremljevalnih glasbenikov. Magnetizem med dirigentko in nastopajočimi je bil jasen in produktiven. Morda je tokrat pričakovana kostumografska odločitev, da vse članice zbora oblečejo improvizirane vojaške uniforme (s čini, rdečimi ruticami in baretkami vred), simbolično še bolj ponazorila mentaliteto dela v zboru, ki je že pregovorno znan po tem, da izjemno naporen sistem dela in priprav na koncerte zdržijo le najbolj vztrajne (in seveda najboljše) pevke. Ob prvem komadu, bosanskem Kozaračkem kolu ("Drug je Tito izd'o naređenje, svi u borbu za oslobođenje!"), so dekleta v pravem militarističnem duhu strumno prikorakala na oder. Prvi del koncerta so nato zapolnile pesmi prej omenjenih držav: Bella ciao, Pearl Harbor Blues, Le chant des Partisanes, ¡Ay, Manuela!, Lili Marleen, Zag nit keyn mol, In the Mood, Kiss Me Goodnight, Sergeant Major in Boogie Woogie Bugle Boy. Odlične sole so odpele članice zbora Nadja Stegne, Eva Germ, Jasmina Črnčič, Mojca Potrč in Zvezdana Novakovič. V drugem delu smo poslušali samo dela slovenskih avtorjev: Smrt v Brdih, Jutri gremo v napad, Pesem o svobodi, Šivala je deklica zvezdo, Na oknu glej obrazek bled, Domovina naša je svobodna, Slovenci kremeniti in podobne evergrine. Vmes je Garda Slovenske vojske izvedla sicer zelo atraktiven (in hrupen), a proti koncu že nekoliko razvlečen šov neverjetnega rokohitrstva s puškami, bajoneti, za katerega pa nisem popolnoma prepričan, da se je primerno povezal s koncertnim programom. Ko smo prišli do največjih hitov, kot so Naša vojska, Hej brigade, Pesem XIV. divizije, Hej tovariši in Na juriš, so se dekletom na odru pridružili še združeni moški zbori iz Ajdovščine in Maribora ter ob klenih, herojskih pesmih, ki so zadonele iz krepko prek sto grl, je dvorano prevzel tako silen patriotski duh, da so nekateri kar vstali in se pridružili pevcem na odru: »Hej mašinca, zagodi, naj odmeva povsodi naš pozdrav prek svobodnih gozdov!«

Karmini Šilec je treba kot avtorici in splošni spiritus agens projekta vsekakor izreči pohvalo in priznanje tudi za zelo pogumno programsko odločitev v obdobju, ki je med Slovenci ideološko še vedno žal obremenjeno z zgodovino druge svetovne vojne. Šilčeva je pripravila tudi zares izvrstne spremne tekste za odlično izdelan in zelo kakovosten koncertni list, kakršnih bi si na nastopih pri nas želeli še več. Vsekakor pa z velikim veseljem in pričakovanjem čakamo na naslednje glasbeno-scensko razvajanje z zborom Carmina Slovenica.

Tine Vučko