ŠKM BANDA

Klub Gromka, Ljubljana, 25. 3. 2009

Najavljeni koncert ŠKM Bande v Gromki v Ljubljani je bil svojevrsten izziv tako za skupino kot zvesto poslušalstvo. Skupina se je namreč vračala na koncertni podij po daljšem premoru, ki si ga je privoščila po lanskem uspešnem preboju v ospredje aktualne domače kreativne glasbene srenje z drugim albumom Šamar Janka. Da ima instrumentalna, naelektrena banda skoraj status kultne zasedbe med študirajočo mladino v Ljubljani, se je še pred nastopom potrdilo s polnim klubom, ozračje katerega je dobro segreval dobro prebran eklektični glasbeni izbor Tomislava Glavice iz nadzaložniškega tandema God Bless This Mess. Z neomajano zasedbo odra so vsi štirje muzikanti takoj namignili, da so popolnoma pripravljeni in osredotočeni na koncertno vožnjo, ki so jo zaradi lažjega nadzora in upravljanja sestavili iz dveh delov. Hitro se je izkazalo, da se je ŠKM Banda še bolj odlepila od konvencij instrumentalnega kitarskega postrocka. Predvidljiv tok pesmi je zapapricirala s tanko afro električno kitaro, dubovskim gruntom, reggaejevko opojnostjo, avantgardno drznostjo pa tudi ostrino in hrupom. Z vsem naštetim je instrumentalno godbo spreobrnila v svojo korist. Naraščali sta vročica igranja in poslušanja. Za razliko od deklariranih instrumentalistov odličnjakov in profesionalcev glasbenih akademikov se muzikanti ŠKM Bande niso ukvarjali toliko s tehniko in gledanjem pod prste, ampak raje poskrbeli za vživeto kolektivno delo, ki je publiko poneslo na godbeni polet z razmišljujočim in raziskujočim instrumentalnim kvartetom. Trdo strukturirani pasusi in močne kompozicije so bruhali energijo in stopnjevali napetost. Notranja kohezija skupine je onemogočala izstopanje kogar koli kot klasičnega solista iz dobro uravnovešene instrumentalne gmote – vsi za enega, eden za vse! Čvrsto zasedbo brez iluzij, brez ponarejanja in daleč od pretvarjanja je skrivoma usmerjal peti, nevidni in neuradni član bande Plueg alias Ivor Knafelj. Kot druga polovica God Bless This Mess se je boril z zvokom in odigral vlogo čudežnega dečka za mešalno mizo, ki je (vsaj od sredine proti drugi polovici kluba) ustvaril markantno zvočno panoramo, ki jo bo težko pozabiti.

Nabritost zasedbe vedno znova prikliče iz mojega spomina zlate trenutke Polske malce. Podobno kot krški instrumentalni trio pred dvajsetimi leti tudi prekmurski kvartet odstopa od ustaljenih form in norm. Raznoroden in širok glasbeni pogled kaže na odprtost, nedorečenost pa je odlično izhodišče, s katerim zaobide omejenost in zaplankanost. Je odličen odgovor na sodobna trendovska spogledovanja in poduhovljena prepletanja etna in rocka. Dialog ostro nabrušene kitare z vedno bolj afro-karibskim nabojem druge kitare dela njihovo godbo avtentično in samosvojo tudi zunaj slovenskih okvirov. ŠKM Banda je v Gromki naredila Prekmurje za slovensko Afriko. Odlična predstava je kar klicala k ponovnemu snidenju s njimi pred Getatchew Mekuria and The Ex na letošnji Drugi godbi. Pravzaprav se še kar naprej kolca po tem.

BIGor