Letnik: 2009 | Številka: 5/6 | Avtor/ica: BIGor

REPETITOR IN NEŽNI DALIBOR

Menza pri koritu, Ljubljana, 26. in 27. 3. 2009

Ne zgodi se velikokrat, da si lahko po več kot dvajsetih letih aktivnega spremljanja rockovskih koncertov, produkcije in novih generacij rečem: rock'n'roll je spet mlad! Glasbena industrija je že tako utečena in brezhibna, da ujame vsako novo generacijo, še preden se ta sploh izprsi, jo hitro požre v svoje kolesje in ji ukrade najboljša leta. Ena redkih skupin, ki se vešče izogiba krvoločnemu zobovju tega tekočega traku, je beograjski Repetitor. Rockovski bend, klasično sestavljen iz kitarista, basistke in bobnarke, sem prvič ulovil leta 2007, ko so brez konkurence in s krvavimi žulji zmagali na festivalu Art and Music. Lani so na istem puljskem prizorišču neprekosljivo vžgali skupaj s kolegi iz beograjskih Žene kese in reških Klaus ter naredili pravi koncertni kaos na tej izložbi in talilnici mladih, novih, perspektivnih rockovskih skupin iz južno-vzhodne evropske regije, to je z ozemlja bivše Jugoslavije. Skupno rajanje s kitarami in divjanje za bobni in mikrofoni je priklicalo iz spomina fotografije s konca osemdesetih let, prizore najboljših trenutkov, preden so se Nirvana, Sonic Youth, Mudhoney, Butthole Surfers, Tad in Soundgarden spečali s hudičem in je alternativni rock z grungeem postal globalni fenomen, zamaščeni kodri, strgane kavbojke in zlizane superge pa zadnji krik visoke mode. Konec decembra lani sem Repetitor ujel že tretjič. V beograjskem klubu Šipražje se je potrdilo, da imajo na domačem terenu, v srbski prestolnici, zvesto publiko vrstnikov, ki se srčno odzivajo in iskreno identificirajo z njihovimi ostrimi skladbami. Njihov lanski prvenec Sve što vidim je prvi put spada s prvenci skupin Petrol, Slaptrap in Nežni Dalibor v prvo edicijo Nova srbska scena pod pokroviteljstvom založbe Odličan hrčak. S prodornostjo nas opozarja, da je za močno sceno ob skupinah in publiki treba oblikovati tudi občutek skupnosti, solidarnosti in medsebojnega spoštovanja. Predvsem pa, da mora nekdo med skupinami prevzeti vlogo zastavonoše, kar so v srbskem primeru zagotovo Repetitor.

Njihova kratka vikendska turneja s triom Nežni Dalibor je konec marca prinesla k nam Novo srbsko sceno. Skoraj desetletje starejši fantje iz Nežnega Daliborja so se kot uvodničarji izkazali z nabritim kitarskim alter pop rockom, ki se obrača k Pixies, Dinosaur Jr., Smiths, Replacements. Čeprav je izbrana manjšina celo poznala njihov hit Samo magli, ki odpira njihov prvenec Sredstva i veštine, so ostajali na varni razdalji do poslušalstva. Njihova razgibana kitarska godba ni zarezala tako globoko, da bi sprožila večjo odzivnost od običajnega ljubljanskega odobravanja in prikimavanja. Nekaj povsem drugega pa so povzročili Repetitor. Menza je tisti četrtkov večer preprosto eksplodirala. Tudi za ta bend bi brez težav našli verigo vzornikov, jih povezali s preteklostjo in zlato punkrockovsko tradicijo, vendar so svežina, udarnost, prepričljivost in predvsem mogočna rockovska vihra odpihnile vsa nostalgična ocenjevanja in pametovanja. Bilo je tukaj in zdaj, na dosegu roke. Milena Milutinović za bobni je mlatila brez pardona in dajala mogočen dir mladostniško vihravemu rocku. Radoživa Ana Marija Cupin se ni borila s svojim basom, ki je višji in večji od nje, ampak se je zlila z njim v eno žilo, medtem ko je kitarist Boris Vlastelica eden tistih frontmanov, ki vrača karizmo tej rockovski funkciji. Njihova mladost je bila napeta, uporniška, kritična, tudi optimistična in prav nič prozorna in ponarejena. Z Repetitor je rock'n'roll spet mlad. Njihovo prvo gostovanje v Ljubljani je eskaliralo v dvodnevni nastop pred polnim avditorijem Menze pri koritu. Po dolgem času smo bili priče enkratnosti dogodka, ki ga je nemogoče ponoviti. Četrtkova bomba je sprožila val navdušenja in plaz SMS-sporočil, ki so dan kasneje priklicala nazaj pod isti oder enako številno publiko. Nova polovica obrazov se je prepričala o upravičenosti vsesplošnega, skoraj histeričnega navdušenja nad četrtkovim nastopom skupine. Mladi in zaletavi kot svojčas Šarlo akrobata ali Nirvana so Repetitor vrnili rocku ne le mladost in njegovo bit ter tudi veliko (za)upanje (v mlade rodove). Neponovljivo!

BIGor