SNFU, DEBELI PRECJEDNIK, GOLLIWOG

Gala hala, Ljubljana, 5. 4. 2009

Še eni veterani povratniki so se oglasili na naslovu Gala hale. Na zahodnem vogalu Metelkove so zbrali mlado in staro rajo. SNFU so ostali starcem v spominu po krvavem koncertu konec osemdesetih let v Ljubljani, ko se je klofalo in teplo s skinheadi med koncertom in po njem. Vsi, ki so ponovno prišli pogledat kanadske vrstnike iz divjih hardcorovskih časov, so imeli te spomine ves čas na jeziku. Mlajše občinstvo pa je SNFU čakalo kot še ene vplivneže, brez katerih morda ne bi bilo vse tako, kot je z melodiko in poskočnostjo aktualnih, sodobnih punkovskih in hardcorovskih tokov. Razlika v letih in sami drži nastopajočih se je pokazala po vrsti, od najmlajših Golliwog iz Ribnice prek hrvaških gostov iz Osijeka Debeli predcjednik do izmučenih Kanadčanov.

Pred polprazno dvorano je začel punkrockovski kvartet Golliwog. Kot večini domačih skupin sta tudi njej manjkali koncertna prezenca in prepričljivost. Največ zanosa je pokazala kitaristka in pevka. Uvodne krče je hitro zamenjal zanesljiv tok šablonsko zastavljenih in prozorno jeznih punkovskih pesmic v angleščini, ki so jih prekinjali s prav nič punkovskimi odmori. Veliko več odrske rutine so pokazali gostje iz Osijeka, ki so z rednim gostovanjem pri nas oblikovali trdno jedro znancev in privržencev. Že dobro napolnjena Gala hala in spontan odziv na njihove pesmi, ki smo jih brali z ust občinstva v prvih vrstah, sta stopnjevala koncertno vročico. Ta pa ni presegla rdeče, alarmantne črte, saj je tudi Debeli precjednik vse preveč teče na istem mestu in ne ponudi posebnih odskokov in pobegov od šablon sodobnega spevnega punk rocka, hardcora ali kar koli.

Drugačna pesem je zapela s prihodom SNFU na oder Gala hale, ki je tovariško pozdravila od življenja utrujene, a še vedno nagajive Kanadčane. Potrebovali so kar nekaj časa, da so konsolidirali vrste in prste ter navzoče dovolj prepričljivo popeljali v svet pesmi, ki jih edini originalni član, pevec Mr. Chi Pig, prepeva od zgodnjih osemdesetih let. Kljub šibkejši kondiciji in daleč od vihrave poskočnosti izpred dvajsetih let so pesmi dihale sveže, saj kot takšne izstopajo iz šablonskih okvirov. Mr. Chi Pig, ki je bil nekoč več v zraku kot na tleh, je z navihanimi komedijantskimi provokacijami in maskami nazorno pokazal, kaj razlikuje večino današnjih hardcorovskih skupin od tistih iz prve in druge generacije: drža telesa in sporočilnost (mimike), ki dopolnjuje glasbeni izbruh. Podobno kot mesece prej, ob obisku UK Subs, je tudi tokrat mlajša, punku in hardcoru predana publika znala besedila na pamet, kar je pri starih borcih sprožilo nasmešek in vzbudilo presenečenje. Hudiča, kdo je bolj nostalgičen, stari ali mladi?!

BIGor