CHEB I SABBAH

Devotion

Six Degrees, 2008

Cheb i Sabbah, izjemen francosko-ameriški didžej in producent alžirskih korenin, glasbeni pustolovec in globalni spiritualist, kot so ga poimenovali specializirani planetarni glasbeni mediji, s tem albumom prodorno nadaljuje globalno zvočno potovanje skozi razsežnosti svetovne glasbene dediščine. Tokrat spet v segmentu njenih poganjkov, ki bogatijo Indijsko podcelino. To je že njegov sedmi album za cenjeno ameriško založbo Six Degrees Records, z njim pa se je vrnil h kulturnim koreninam in glasbenim izhodiščem, ki jih je sicer izoblikoval že na ploščah Shri Durga (1999), Maha Maya (2000), in Krishna Lila (2002). Ploščah, s katerimi se sicer v tem okolju nismo posebej ukvarjali, saj smo avtorjevo tvornost začeli temeljiteje spoznavati šele z albumoma La Kahena (2005) in La ghriba: La Kahena Remixed (2006), kjer je črpal navdih in gradivo v arabski glasbi. Zato je v kontekstu njegovih dosedanjih indijskih zvočnih pustolovščin njegov zadnji album Devotion še posebno dobrodošla izkušnja.

Album je produkcijsko pripravljal nekaj zadnjih let, čeprav je začel nastajati že pred devetimi leti, ko je začel obiskovati Indijo in snemati gradivo, katerega del je potem izšel na njegovi prvi izdani plošči. V vseh teh letih se je seveda nabralo še dodatno gradivo, sam pa ga je v produkcijskih procesih izčistil in preoblikoval do te meje, da na tej plošči ne gre več za zemeljsko popotovanje skozi določene glasbene pokrajine, ampak za vstop v samo središče univerzuma ter globoko predano raziskavo narave posvečenosti, svete vdanosti.

Južna Azija je kalejdoskop najrazličnejših ver, fantazij, jezikov, kultur in njihovih izvedenk. Tam hkrati živijo davna preteklost, pop sedanjost in fascinantna prihodnost. Cheb i Sabbah v svojih izdelkih zajema iz tega vrelca, in to z ravno dovolj občutljivosti, pronicljivosti in širine. Na tem albumu je uporabil vse tri izrazite tradicije religiozne glasbe, ki sobivajo na Indijski podcelini: hinduizem, sikhizem in sufijski islam. Temu ustrezno je k sodelovanju povabil izjemne glasbenike vseh treh omenjenih tradicij, še posebno pevce. Tako je Anup Jalota izjemen hindujski pevec, ki ga lahko poslušate v uvodni skladbi Jai bhavani in je edini, ki ga lahko na tem albumu slišite dvakrat; nastopi še v predzadnji, v resnici pa zadnji pravi skladbi Aaye bhairav bholanath. Zadnji pravi zato, ker se po njej vrnemo iz nebes na zemljo, in to v sklepnem in hkrati naslovnem posnetku Devotion kar naravnost v Varanasi, sveti kraj ob Gangesu, v t. i. mesto luči. Pred tem lahko prisluhnemo še glasovom Rana Singa, Masterja Saleema – v priredbi skladbe Nusrata Fateha Alija Khana Kinna sohna – Harnama Singha ter vrste drugih izjemnih interpretov, katerih imena vsaj meni povedo še manj od omenjenih. Izjemen album povsem posebne senzibilnosti. Priporočam z izbranim chardonnayjem.

Zoran Pistotnik