Letnik: 2009 | Številka: 7/8 | Avtor/ica: Janez Golič

JG THIRLWELL

The Venture Bros: The Music Of JG Thirlwell

Williams Street, 2009

Če je Jim Thirlwell po 30 letih prvič objavil album pod svojim imenom, to verjetno nekaj pomeni. Ena od možnih razlag je neprimernost njegovega najbolj znanega psevdonima Foetus v povezavi s priljubljeno animirano serijo The Venture Brothers. Najprej je odklonil ponudbo za ustvarjanje glasbe, ki bi bila, kakor koli obrneš, le podlaga animaciji. Premislil si je, ko mu je producent Jackson Publick zatrdil, da ga je pravzaprav poslušanje instrumentalne glasbe na ploščah Steroid Maximus napeljalo na prenos celovečernega filma v risano serijo. In res, le kdo bi lahko bolje podčrtal dogajanje risanih likov kot Jim Thirlwell.

Serija The Venture Brothers je omejena na ameriško gledalstvo. Zaradi licenčnih pravic je tudi do glasbene podlage, objavljene na plošči, malo težje priti. Zunaj Združenih držav ploščo prodaja le Foetus, pardon Jim Thirlwell, prek svoje spletne strani. Ampak je vredno manjšega truda. Ime Foetus je rezervirano za vokalne plošče, ki so sčasoma zapadle v kalup. Thirlwellov grleni vokal je etiketiran s sporočilom: Sem večji od življenja! Postal je sam svoja omejitev, določa obliko, vsebino, ne nazadnje celotno aranžersko rešitev. Šele v instrumentalni izvedbi se njegov potencial razvname v celoti. Zaradi širine pristopov se je celo odločil, da instrumentalne skladbe deli na elektronsko usmerjeno Manorexijo in orkestralni Steroid Maximus. Kar je zložil pod svojim imenom, teh omejitev (skoraj) nima. Kot bi nam želel sporočiti, da je šele tu in zdaj najbolj on.

Pri soundtrackih nekega avtorja je običajno tako, da se ena zapomljiva tema ali dve ponavljata ali variirata skozi ves film. Prav to bi pri Thirlwellu, mojstru rekonstrukcij, tudi pričakovali, ampak ne. The Venture Brothers je pošten soundtrack, brez ponavljanja in rekonstrukcij že znanega. Prinaša 20 dokaj raznolikih kompozicij, večinoma podpisanih s Foetusovim nabitim zvokom. Arzenal, iz katerega avtor jemlje, je malodane neskončen. Je sam svoj orkester, producent, snemalec, aranžer. Dovoljena so vsa sredstva, pomemben je le rezultat. Ni potrebno veliko domišljije in ob glasbi se kar sami prikažejo liki in situacije iz animirane serije. Pritlehen suspenz nenadoma in brez opozorila preskoči v akcijski prizor in naprej v drveč lov. Tudi če Publick svoje junake pošlje v vesolje, Thirlwell takoj postreže z ustrezno podlago. Ali če gredo na sprevod mažoretk, Divji zahod itd. Skladba Slag je nedvomno poklon Morriconiju z obiranjem strun akustične kitare in oddaljenim zvenom orglic ter strateško postavljena na sredino albuma. Je eden redkih trenutkov oddiha, še nekaj počasnih elektronskih drhtenj vzbuja kvečjemu nelagodje ob pričakovanem izbruhu velikega revijskega orkestra, ki seveda zaigra na vso moč. Še John Zorn je osupnil in spremno besedo ob tej izdaji sklenil s preprostim stavkom: »To je krasna glasba.« Samo podpišem še.

Janez Golič