TORTOISE

Beacons Of Ancestorship

Thrill Jockey, 2009

Želeli smo drugačne Tortoise in smo jih dobili. Za visoka pričakovanja vnovične preobrazbe so krivi sami. Sami so s prvimi ploščami vsakič presenetili, ne le s širjenjem temeljne postavke dveh basov in dveh kompletov bobnov, ampak so izostrili smisel za preplet linij melodičnega basa, ambientalnega vibrafona, jazzovske kitare, zavijajočih sintetizatorjev, vse podloženo s sinkopiranimi in tehno ritmi. Kompozicije so imele smisel, nit, logični razvoj, dinamiko, čeprav so bile velikokrat spojene skupaj iz več delov. Potem jim je naenkrat veliko tega zmanjkalo. Po dveh ključnih, obveznih albumih Millions Now Living Will Never Die in TNT je sledil padec. Poslej le še anemično gnetejo teksture. Nasilje v določenih zapisih je bilo le dodaten dokaz muziciranja na silo, brez navdiha, ideje, za goli obstoj. Zato je dobro, da so vzeli pet let odmora. Vmes so posneli le album priredb z Willom Oldhamom, kar je bila dobrodošla sprememba. Plošča The Brave And The Bold je bila namreč narejena hitro in spontano, vse, kar Tortoise običajno niso. Posamezni člani so še vedno veliko sodelovali, in to v glasbeno različnih skupinah, kar je ohranjalo upanje na preobrat. Slutili smo, da je v bendu še vedno neizkoriščen potencial.

Z Beacons Of Ancestorship smo dobili nekoliko drugačne Tortoise. Kar nekaj tistega, s čimer so se proslavili, tu manjka. V celoti se je iz zvočne slike umaknil vibrafon, večinoma manjkajo zapeljive linije basovske kitare, električna kitara je večinoma v drugem planu, prevladujejo sintetizatorji in tolkala. Ker postrežejo s širokim naborom teh, glasba na plošči nikakor ni enodimenzionalna. Že uvodna skladba High Class Slim Came Floatin' In se večkrat prelomi in izteče v pasus nežnega elektra. Prepare Your Coffin je skoraj udarna skladba, dokaz, da korenine skupine segajo do posthardcorovskih zasedb iz Lousvilla, a istočasno ni daleč od glasbe za ozadje oziroma so na televiziji s tovrstno muziko polnili čas do poročil. Popoln preskok pride z Yinxiangechengqi (model kitajskega sintetizatorja, kopija rolanda), kjer zahrumijo kot še nikoli in grozijo, da nam bodo pri višjih jakostih razcefrali zvočniške membrane. Če so po eni strani naklonjeni starim progresivnim tendencam, so vmes posejali dve elektronski miniaturi (Penumbra, de Chelly). Kljub slogovnim razlikam ostajajo podobnosti, vse skladbe veže nezmotljiv karakter, predvsem to, da se nikoli ne razvijejo izhodišča melodij. Skupina malo po malo poslušalcu spodmika tla pod nogami. Nikoli se ne razvije v želeno ali nakazano smer. Melodije se gibljejo v goli zvočnosti in na koncu ni več jasno, ali je to posledica pomanjkanja navdiha ali preprosto modus operandi. Rezultat je v obeh primerih enak. Tortoise so postali igrišče Johna McEntira, vrtiljak, tobogan in peskovnik nedokončanih melodij in pokvarjenih ritmov. Tokrat jim ne bo treba delati remiksov, so že zapisani.

Želeli smo drugačne Tortoise in smo jih dobili. Beacons Of Ancestorship je odličen, raznolik, vedno prepoznaven ter tu in tam drzno produciran – nesmisel. A v njem je še vedno mogoče uživati.

Janez Golič