Letnik: 2009 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: BIGor

ARCTIC MONKEYS

Humbug

Domino, 2009

S predhodnim, drugim albumom Favourite Worst Nightmare so mladeniči iz Sheffielda prerasli uvodno fazo slavnih mulcev z myspacea in resno zagrozili vsem, ki so pomislili, da so samo še ena muha enodnevnica na britanskih top listah. Mladostniško vihravost, razigranost in razposajenost so začinili z dramatičnimi in melanholičnimi vložki, večplastna pesem If You Were There, Beware pa je usodno napovedala prihodnost. Kot večina pesmi na albumu iz leta 2007 je pokazala na avtorsko zorenje mladega kvarteta, v uho pa je zbodla z elegantno vpletenimi elementi nažigaške psihedelične dinamike, ki kot da so jo skotili Queens Of The Stone Age. In poglej ga, zlomka! Prav z Joshom Hommom, vodjo omenjene ameriške zasedbe, se je angleška druščina spečala in posnela tretji album.

Drugi zelo pomemben trenutek iz dosedanje glasbene poti Arctic Monkeys za to novo ploščo je projekt frontmana in avtorja večine pesmi Alexa Turnerja z Milesom Kanom iz še enih angleških indierockerjev Rascals. V The Last Shadow Puppets se nista našli le dve sorodni duši, na dan je stopil pretanjen Turnerjev občutek za pisanje skoraj šlagerjev. Ta izkušnja je pomembno prispevala k izpiljenosti novih pesmi Arctic Monkeys na plošči Humbug. Še bolj kot predhodne so v popolnem ravnotežju med ostrino rocka in mehkobo popa.

S sodelovanjem z Joshom Hommom v studiu Rancho De La Luna sredi puščave, kjer se odvijajo Hommovi znameniti zamaknjeni Desert Sessions, se Arctic Monkeys niso opekli. Niso izgubili svojega obraza, dokončno so izgubili svojo nedolžnost. Na mesto naivnosti in srboritosti je stopila zrelost, navihanost se je umaknila premišljenosti in dorečenosti. To niso več ne mulci ne mladeniči, ampak resna rockovska kompanija, ki je z odebeljeno produkcijo zasenčila večino mladih napihnjencev v aktualnem, popularnem indie pop rocku. Josh Homme je našel v njih še en alter ego, v katerega se je brez težav vživel. Brez pocukranosti in vsiljivosti je oplemenitil ploščo in godbo Arctic Monkeys s številnimi prepoznavnimi malenkostmi, kot so opojni kitarski vložki, čvrsta in neomajna bobnarska dinamika, večglasni refreni in pripevi. Odigral je izvrstno vlogo producenta, ki ni vzel duše in srca skupini, ampak jo je obogatil, še bolj razširil obzorja in jo napeljal na še večjo odprtost. Na plošči so se zlili avtorji, glasbeniki in producent, zlili so se Arctic Monkeys in Josh Homme oziroma dramatična uravnovešenost, pedantnost z napako in vihrava resnoba. Na Humbug trčita otoška senzibilnost Arctic Monkeys z ameriško trdnostjo Homma, kar zaokroža čar celotnega albuma, ki se izteče v srednjem tempu, po katerega so šli mladi možje iz Sheffielda v Ameriko, vrnili se pa zreli in odrasli.

BIGor