Letnik: 2009 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Andrej Hočevar
DAVID BINNEY
Third Occasion
Mythology, 2009
Third Occasion, na katerem igra saksofonistov akustični kvartet s podporo dodatne trobilne sekcije, ki vpliva zgolj na teksturo, je zrel izdelek glasbenika, ki ima za sabo že več kot ducat samostojnih albumov. Spretne medigre glasbenikov so na Third Occasion prav toliko stvar spontane kreativnosti posameznikov kot dovršenosti Binneyjevih kompozicij. V skladbi Squares And Palaces, verjetno vrhuncu albuma, se tako v začetku najprej prepletata saksofon in kontrabas, ki ob bobnih skladbo odpreta z bolj težko in razdrobljeno linijo. Pianist Craig Taborn se pridruži le malo kasneje, kar še poveča gostoto razvijajočega se vzorca, s tem ko mu uspe hkrati ustvariti odmev, podlago in razvoj začetne zvočne slike. Odličen bobnar Brian Blade vzdržuje napetost, vse dokler je Binney ne pretrga z res domiselno melodijo, katere navidezna jasnost je v odkritem nasprotju z uvodnimi takti, vendar pozorno poslušanje in predvsem sledenje razvojem Binneyjevega fraziranja razkrijeta, da sta oba vzorca v globinski strukturi pravzaprav tesno povezana. Binney v skladbah prosto skače iz naključnega srečevanja melodij v sklenjenost lepe celote in svoje ekstenzivne solaže razvija na stopnjevano ekspresivnem in primerno svobodnem ozadju. Iz spevne melodije se ob zvesti pomoči bobnarja namreč pogosto poda v raziskujočo improvizacijo, ki jo pianistova vloga z razvezano spremljavo dela še toliko manj stabilno. Po kompozicijski plati bi ustreznico morebiti lahko našli pri suitah Kennyja Wheelerja, Binneyjevi najbolj navdahnjeni trenutki pa se približujejo duhovnemu razsvetljenju po Coltranovo.
Tudi skladba Here Is All The Love I Have z odličnim solom kontrabasista Scotta Colleyja deluje na podobnem principu liričnih segmentov, katerih melodika je vsake toliko pretrgana oziroma − bolje rečeno − povezana z disonantnostjo. Te pasaže spet delujejo kot izraz dvoma, kot ponovno prevpraševanje že povedanega, s tem pa Binney doseže visoko stopnjo kreativne napetosti, zaradi katere se tudi poslušalcu pokaže trenutna problematičnost pravkar slišanega v novi luči. Postopno stopnjevanje skladbo nezadržno žene k vrhuncu, v katerem se vsi deli srečajo v velikem sozvočju, ki ne bi moglo biti bolj logično, četudi se zgodi nepričakovano. Bobnar Brian Blade je izjemno ekspresiven kolorist, pianist ostaja zadržan, Binney pa na ustvarjalnem vrhuncu. Končna umiritev prinese nov razvoj z lepo, a zahtevno melodijo, ki jo saksofonist in pianist odigrata skupaj. Prva in zadnja skladba povzameta natanko ta razvoj, vendar ga skoncentrirata v goli čustveni naboj.
Third Occasion je pretežno postbopovski album z veseljem do zmerne improvizacije, ki znotraj Binneyjevih kompozicij dobi dovolj prostora za neobremenjen razmah. Njegov topel in umirjen zvok povsem ustreza splošni zahtevnosti kompozicij s poudarjeno intelektualistično noto, ki jim prav zaradi načina, kako zna to značilnost ukrotiti, tudi izpovedna vrednost ne manjka. Razmišljujoča, vendar ne težka zvočna podoba se tako včasih izteče v precej optimistične pasaže, ki lahko po drugi strani tudi nekoliko nepričakovano obvisijo v zraku kot retorično vprašanje.
Andrej Hočevar