Letnik: 2009 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Miha Colner

KULTUR SHOCK

Integration

Kulturshock Records, 2009

Glasbeni trendi se že nekaj časa ob iztrošenosti zahodne glasbene industrije selijo v eksotične dežele, ki pa zaradi geoekonomskih razlogov niso zmožne ustvariti trdnega trga in enotne scene. Na pomoč jim je priskočil prav zahod, ki navdušeno prežvekuje orientalske, afriške in latinskoameriške melose, si jih izposoja in jih vpleta v lastno produkcijo popularne glasbe. Na prelomu tisočletja se je začela razvijati nova usmeritev, izhajajoča iz zakladnice Vzhodne Evrope in zlasti Balkana, ki ima s svojim z vseh vetrov zbranim vplivnim poljem veliko ponuditi. Na plesiščih Dunaja, Berlina in New Yorka so začele odmevati trube in energične orientalsko zveneče melodije, ki so jih v kombinaciji z različnimi žanri znova interpretirali številni didžeji in skupine. Za konkretnejši prodor tega udarnega in plesnega melosa je bilo treba oditi v Združene države Amerike. V so New Yorku nastali danes nadvse priljubljeni Gogol Bordello, ki ga v jedru sestavljajo potomci priseljencev iz evropskega vzhoda. Na zahodni obali, v Seattlu, je že nekoliko prej Srdjan Jevdjević alias Gino Banana ustvaril v pristopu sorodno zasedbo Kultur Shock (glej Muski, št. 7-8/06, 1-2/07). Slednji so ustvarili izjemno dosledno izrazno estetiko in svojstven zvok, ki ni prilagojen zgolj površni in razvajeni zahodni publiki, ampak so se prijeli prav v Vzhodni Evropi in na širšem območju Balkana. Gino Banana, v 80. letih priljubljen pevec istoimenske skupine in znan obraz lokalne estrade, je kmalu po pobegu v Seattle ob sebi zbral somišljenike, odlične glasbenike z vseh vetrov, ki so med letoma 2001 in 2005 posneli in izdali tri odlične plošče ter pridobili status težkorockovskih, world music ustvarjalcev. Brezkompromisna mešanica metala, punka, balkanske ritmike ter spretnih vokalnih ekshibicij, ki v zavest prikličejo specifično sarajevsko občutje, postavlja temelje enega najpristnejših in najudarnejših kolektivov sodobnega rocka.

Letos so pod pokroviteljstvom lastne založbe povili že četrto studijsko ploščo, ki nosi naslov Integration in prinaša tako določene kadrovske spremembe kot okrepitve na pozicijah pihal in violin, kar pa ni povzročilo pomehkuženja izraza. Ravno nasprotno, njihova zvočna slika deluje še težje in udarnejše. Zasedbo je zapustil dolgoletni drugi kitarist Mario Butković, zamenjal se je tudi basist, ki zdaj sliši na ime Guy Davis, dosedanji violinistki Paris Hurley se je pridružila Matty Noble, z virtuozno rabo različnih pihal pa se je zasedbi priključila še proslavljena Amy Denio, ki jo poznamo kot komponistko filmske in gledališke glasbe pa tudi kot vodjo zasedbe The Tipton Sax Quintet. Čeprav je primerjanje s starejšimi, že skoraj ponarodelimi hiti s preteklih plošč izjemno nehvaležno in težavno, se po nekajkratnem poslušanju znova pokažejo vse kvalitete zasedbe Kultur Shock, ki z albumom Integration obrača nov list v svojem delovanju. Ta izdelek je bil ustvarjen na neskončnih turnejah, vadili in pilili so ga poleti lani v klubu na Metelkovi Channel Zero, aktivnejšim spremljevalcem te zasedbe pa je bil deloma predstavljen že na lanski evropski turneji. Nove skladbe so kljub manku druge kitare neverjetno udarne in punkovske, saj jim dodatno moč dajejo violini in pihala, bodisi saksofon bodisi klarinet Amy Denio, ki se sprehajajo po ljudski glasbeni zakladnici Balkana. Kultur Shock postajajo orkester, ki ustvarja vse bolj kompleksno in domišljeno godbo, kjer se nekdaj poudarjena rockovska izraznost, zlasti v nekaterih komadih, vse bolj umika etno eksperimentu in ritmično živahni izraznosti. Skladbi, ki ju je zasedba namenila za nosilna hita, naslovna metalsko zveneča Integration ter countryjevsko-punkovska Country Mohammad, sta kljub drveči strukturi morda še najmanj atraktivni na plošči. Na drugi strani se med trinajstimi komadi skrivata odlični pesmi: raztrgano raziskovalna Balcchanalia in plesna Holy Day, ki pomenita znaten napredek in namig na njihov nadaljnji razvoj. Ta za sedemčlansko skupino nedvomno še ni končan, saj tovrstni hibridni poskusi združevanja na videz nezdružljivega ne morejo ostati dolgo prezrti in na glasbenem obrobju.

Miha Colner