FUCKED UP in SENATA FOX

Močvara, Zagreb, 7. 7. 2009

Na poti na letošnji novosadski velefestival Exit se je v Zagrebu v začetku julija ustavila kanadska hardcorovsko-punkovska zasedba Fucked Up. Z lansko drugo ploščo The Chemistry Of Common Life je stopila iz podzemlja. Na založbi Matador je zapolnila manko, ki je nastal po razpadu Pretty Girls Make Graves, in bila je porinjena v ospredje znova aktualnega hard cora. Šestčlanska zasedba iz Toronta je v slabih desetih letih delovanja na svetovni hardcorovski sceni oblikovala svoj stas in glas s provokativnimi in destruktivnimi koncerti, z rednim samoizdajanjem eksluzivnih singlov, ki so jih doslej nadgradili šele z dvema dolgometražnima izdajama. Navdih za držo črpa iz zapuščine ameriškega hard cora Black Flag, Fear, Circle Jerks, glasbeno pa jo nadgrajuje s kitarsko-soničnimi izleti Sonic Youth in podobnimi noisovsko-rockovskimi linijami. Njihove izdaje ne skrivajo eksperimentalne navihanosti in zanesenosti, zato je bil na hitro najavljeni koncert v Zagrebu izvrstna priložnost, da se skupino preveri v živo, na delu.

Kot predskupina je nastopila hrvaška zasedba Senata Fox, ki je s svojim kratkimi numerami trash grind emo cora zanesljivo ogrevala ozračje pred svojimi prijatelji v na pol prazni dvorani Močvare, ki je po enoletni delavni pavzi ponovno zagnala svojo javno delovanje in je že uvodoma zapolnila vrzel ponudbe undergrounda v hrvaški prestolnici. Koncert ni bil oglaševan na veliko, bilo je premalo časa za odmevnejšo propagando, vendar je untergruntovski globalni sloves od ust do ust segel tudi do teh krajev, kar je potrdil dober odziv publike. Po nastopu Senata Fox se je namreč kadilsko preddverje Močvare napolnilo, in ko so fantje in punca iz Toronta zasedli oder, se je pred njim nabralo vsaj štirikrat več publike kot pri predskupini, se pravi kakšnih dvesto parov ušes, ki so imela kaj slišati. Oči pa tudi kaj videti.

Skupino Fucked Up tvorijo trije kitaristi, basistka, bobnar in frontman. Slednji s svojo debelo, masivno pojavo mastno pooseblja fizično dotakljivost skupine. Navidezno agresiven je marsikomu priklical iz spomina zgodbe in posnetke brutalnega GG Allina. Za razliko od njega Pink Eyes iz Fucked Up ni nevaren. Publiko je napadel s prijateljskimi objemi in nepretrganim rokovanjem. Nevajeno občinstvo tovrstnega ekscesnega vedenja se je umikalo, skoraj bežalo pred velikanom. S svojo prisotnostjo je segel v vse kote dvorane, do katerih je segel kabel mikrofona. V najboljši punkovski maniri je brisal magično mejo med publiko in skupino ter na trenutke s preveč poudarjeno vsiljivostjo skušal spodbuditi občutek skupnosti. Čeprav je nemogoče spregledati zgledovanja pri mladem, divjem Henryju Rollinsu, je frontman Fucked Up moški odgovor na Beth Ditto iz Gossip.

Če je nestatičen frontman v nenehnem pogonu, gibanju in stiku s publiko, je njegov instrumentalni kolegij skoraj vkopan na odru in vestno skrbi za trdo, gromko glasbeno ozadje. Za razliko od studijskih posnetkov se je v živo pokazal kot bolj neposreden in manj eksperimentalno naravnan. V ospredje so izstopile čvrste hardcorovske osnove, ki so se križale z avantgardističnimi prijemi. Primerjave kitarskega, zvočnega zida Fucked Up s Sonic Youth so se v živo izkazale za povsem umestne, obenem pa je prišla na površje ob kitarskih metaliziranih vibrah Grega Ginna iz Black Flag tudi vrlina dobre lekcije profesorja Glenna Brance. Zvočni zid treh ostrih kitar je bil podmazan z mehkim, skoraj popoidno blagim basom. Ta zvočna goba je ob napihovanju občasno zadušila bobnanje. Z zadirčnim vreščanjem frontmana je vse skupaj kar klicalo k zvočnemu stanju brez bobnov. Industrijski zvok velemesta je hreščal in besnel, vendar žival za bobni se ni dala, ampak je mlatila naprej, kot da je ona v prvi bojni liniji.

Mladost članov zasedbe je prispevala k občasni naivnosti potez skupine, ki pa se je s prikazanim idealizmom pokazala kot zvočno bojevita skupina. Njihova brezkompromisnost in odločno izmikanje šablonam še veliko obljubljata za prepričljivo nadaljevanje kontinuitete zadnjih tridesetih let od punka in hard cora naprej v 21. stoletje.

BIGor