Letnik: 2009 | Številka: 9/10 | Avtor/ica: Miha Colner

CYNIC, EIGENSCHAFT, FORLORN LEGACY

Močvara, Zagreb, 9. 7. 2009

Zasedba Cynic je v zadnjem obdobju znova v središču zanimanja glasbenih sladokuscev, ki ta kolektiv spremljajo že od njihovega preboja v začetku 90. let in ki so ga pogrešali vseh 15 let ustvarjalne neaktivnosti. Vodja Paul Masvidal je namreč že leta 1987 ustanovil skupino, ki je sprva sledila trendom kompleksnega in tehničnega metala, a je do izdaje prvenca 1993. zaplavala v povsem nadžanrske vode. S somišljeniki je posnel metalsko-jazzovsko mojstrovino Focus in nato zaradi nezanimanja med težkometalsko in tudi širšo publiko pavziral polnih 15 let. Lani je luč sveta ugledala naslednja plošča, Traced In Air, ki so jo člani pripravljali in snemali polna tri leta in ki pomeni logično progresivno nadaljevanje specifičnega glasbenega izraza. Ob tem je na vrsto prišla tudi promocijska turneja, ki je razveselila vse vztrajne oboževalce. Še nikdar nam ni uspelo uzreti nastopa tega kolektiva v bližini naših krajev in prav zato je bil zagrebški koncert nekaj posebnega.

V ponovno aktiviranem klubu Močvara, najbolj dejavnem zagrebškem alternativnem pribežališču, so organizatorji poskrbeli tudi za predvozače, ki naj bi se kontekstualno ujeli z zvezdami dogodka. Tako so večer odprli domačini Eigenschaft, ki so predstavili zanimivo različico tehnično podkovanega, sinkopiranega in z jazzom spogledujočega se fusion metala in dodobra pritegnili publiko. Sledili so jim staroste hrvaškega melodičnega metala Forlorn Legacy, ki pa niso pokazali nič novega, razen klišejskih vzorcev na sledi skandinavskih bendov poznih 90. let. Njihova predstava pač ni zadostila kriterijem zahtevne in dovzetne publike, ki je neutrudno pričakovala nastop glavnih zvezd. Cynic so po nekajminutnem hrupnem in impozantnem instrumentalnem uvodniku v zatemnjeni dvorani začeli predstavitev novega materiala, kar je povzročilo vsesplošno evforijo. Njihov koncertni pristop je premišljeno udaren. Zvok se z izjemo na začetku malce preglasnih bobnov ni prav veliko razlikoval od studijskih stvaritev, pa vendar je bil začinjen s tisto pravo mero koncertne energičnosti. Paul Masvidal se je izkazal kot odličen vodja, ki mu uspe na eni strani popeljati zasedbo do drobnih improvizacij, delujočih kot minimalne, a ključne intervencije v začrtano strukturo komadov, ter na drugi do povsem netipičnih vzorcev rockovskega nastopa v živo, ki ga Cynic daleč presegajo. Prikazali so izjemno premišljeno in zrelo predstavo, polno pretrganih ritmov, vzponov in padcev, sintetičnih vokalnih vpadov in na drugi strani ekspresivnega kričanja, ki je izzvenelo kot zgolj dodatni instrument. V jazzovski in fusionovski zanesenosti je četverici uspelo zvesto odigrati kompleksne skladbe ali jih dodatno strukturno razbiti. Bobnar Sean Reinert je v izjemno razgibanih pasažah redno razbijal in ponovno lovil lastno ritmiko, sledila sta mu odličen basist Robin Zielhorst ter natančen kitarist Tymon Kruidenier. Morda so komadi nove plošče še nekoliko preprostejši in lažje prebavljivi kot izdelki s prvenca, ki je v živo po dolgih letih zvenel več kot odlično. Tako so vrhunci koncerta prišli s komadom Veil Of Maya in novim Evolutionary Sleeper, ki sta najbolj pogrela publiko. Verjetno smo vsi prisotni ostali dobro uro vkopani in poplesavajoči z odprtimi usti, kar je povzročila skrajno dodelana glasbena slika in neverjetna vizualna projekcija, ki je predstavi dajala izvrsten psihedeličen pridih.

Cynic so v dobri uri poželi kar največje simpatije publike, ki je do popolnosti evforična zahtevala še, a je Masvidal s ponovnim prihodom na oder pojasnil, da so na žalost odigrali prav vse svoje komade, ki jih premorejo. Nič čudnega, saj Cynic kljub kompleksnosti in jazzovskim referencam le redko presežejo mejo petih minut pri dolžinah skladb, vsaka od obeh plošč je tako ponudila le nekoliko več kot pol ure glasbe. Neverjetno dodelan in energičen koncert je še bolj kot studijske plošče pokazal, da Cynic v bistvu ne premorejo več nobene metalske ikonografije, zvoka ali sporočila, a so še vedno eni udarnejših na tej sceni z močno množico privržencev.

Miha Colner