{"id":10020,"date":"2014-09-16T08:48:18","date_gmt":"2014-09-16T06:48:18","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10020"},"modified":"2014-09-16T10:02:25","modified_gmt":"2014-09-16T08:02:25","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-30","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10020","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (30)"},"content":{"rendered":"

\"Are_You_Glad_to_Be_in_America\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

James Blood Ulmer : Are You Glad to Be in America? <\/em><\/strong>(Rough Trade, 1980)<\/p>\n

Ob glasbeni pridigi, kakr\u0161no trosi komad \u00bbJazz is the Teacher, Funk is the Preacher\u00ab Jamesa Blooda Ulmerja, za\u010dnimo s histori\u010dno provokacijo. Vpra\u0161anje, ki se \u017ee nekaj \u010dasa mota po glavi, je naslednje: Zakaj so malone vsi adepti in sodelavci Ornetta Colemana, ki so delovali v njegovih elektri\u010dnih postavah benda Prime Time v sedemdesetih letih, dajali in \u0161e dajejo bolj zanimivo, pronicljivo, sve\u017eo godbo kakor adepti Milesa Davisa iz njegovih elektri\u010dnih zasedb v istem obdobju? S tem niti najmanj no\u010demo spreti med seboj dveh prodornih ustvarjalcev razli\u010dnih glasbenih konceptov (znano je, da je imel Miles v nasprotju z zgodnjim Colemanovim freejazzovskim kvartetom Prime Time rad in da so bili Ornettu v\u0161e\u010d Milesovi \u00bbfusion\u00ab bendi), ampak zares je hecno opazovati-poslu\u0161ati, kaj so u\u010denci odnesli od u\u010diteljev, koliko njunih glasbenih idej so prenesli v svoj izraz, jih predruga\u010dili, novatorsko odprli. In tu je neizpodbitno dejstvo, da so glasbeniki iz Colemanove orbite Prime Time – James Blood Ulmer, Ronald Shannon Jackson, Jamaladeen Tacuma, Bernard Nix in drugi – konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih neizmerno bolj odpirali glasbeni prostor kakor Milesovi pobje. \u010ce ho\u010dete, bili so dobri \u00bblevi populisti\u00ab, kakor je te glasbene prakse svoje dni na Radiu \u0160tudent modro ozna\u010dil Zoran Pistotnik. Za ta izraz, ki marsikomu ni bil v\u0161e\u010d in \u0161e danes ob njem vihajo nosove, mu ve\u010dna hvala. (Da to dr\u017ei, sem se prepri\u010dal in po svoje tudi slastil ob odzivih pred dvema letoma na akademski konferenci britanske podru\u017enice IASPM in debatni sekciji, ki je bila posve\u010dena jazzu in sorodnim muzikam, ko sem jim ob obravnavi newyor\u0161kih downtownerjev navrgel Zoranovo pogruntav\u0161\u010dino. Politi\u010dni podton sintagme levi populizem<\/em> je liberalne jazzoslovce in mlade artisti\u010dne estete \u00bbavantgardnega brez du\u0161e\u00ab \u2013 kakor je enkrat avantgardni \u017eanrski formalizem dobro spodnesel skladatelj Frederic Rzewski – malo ti\u0161\u010dal in spravljal v slabo voljo. Naj jih.)<\/p>\n

Kitarist James Blood Ulmer \u2013 doma je iz Ju\u017ene Karoline – je adept Ornetta Colemana in Coleman je njegov glasbeni dol\u017enik. Ko je nekdanji jazz kitarist s podlago v gospelu in soulu ter bolj pritajeno v bluesu kot prvi kitarist sploh pri\u0161el v Colemanovo skupino, se je za\u010dela velika harmolodi\u010dna transformacija, ki je pripeljala do najbolj\u0161ega v godbah konec sedemdesetih let in napovedala svojstveni pok v New Yorku, kamor se je Ulmer preselil leta 1974.<\/p>\n

Zgo\u0161\u010deno oceno o tedanji glasbeni sceni \u2013 v njej je dobro to, da je ne omejuje le na razvpiti newyor\u0161ki punk rock – je v svoji biografiji angle\u0161kega nestorja svobodne improvizacije Dereka Baileya v opisu njegovih stikov z robovi glasbe newyor\u0161kega downtowna z zgodovinske razdalje podal Ben Watson:<\/p>\n

\u00bbNajbolj progresiven dogodek v ameri\u0161ki glasbi v osemdesetih letih je bil no wave, post-punkovska eksplozija na za\u010detku desetletja v New Yorku, ki jo je navdahnil Ornette Coleman. Vsi so igrali z vsemi in glasbo je gnalo naprej. Harmolodika je zagrabila aleatoriko in svobode v improvizaciji ter jih povezala s funkom, ki je bil populisti\u010den, surov in nedokon\u010dan; ravno nasprotno od osladne, blagovne skuliranosti diska, jazza in fuzije. Toda razblinil se je kot podzemna jedrska eksplozija. Njegovi vplivi so bili seizmi\u010dni, toda vse bolj konservativni mno\u017ei\u010dni mediji so utajili njegovo pojavnost. James Blood Ulmer je bil novi Hendrix, Shannon Jackson novi Muhammad Ali, toda njuno radikalnost so zadu\u0161ili rasizem, konformizem in japijevsko laskanje osemdesetih let.\u00ab<\/em><\/p>\n

\u00bbPopulisti\u010den, surov in nedokon\u010dan\u00ab – ocena, ki povzema muziko, ki kar cvr\u010di in zanosno giba na drugem Ulmerjevem albumu Are you glad to be in America?<\/em>. Takrat so se teh \u00bbzmuzljivih\u00ab glasb, glasbenih skupin, posameznikov in \u00bbscen\u00ab prijemala naslednja \u017eanrska poimenovanja: najpogosteje no wave <\/em>(anti-parafraza novega vala), artrock<\/em>, punk<\/em> jazz<\/em>, funk punk, noise<\/em>, off scena<\/em>. Vsekakor so poimenovanja glasbenih novinarjev, kritikov in samih glasbenikov razkrivala prikupno zmedo ob nastajajo\u010dih glasbenih estetikah, zna\u010dilnem eklekticizmu, pa tudi vzporednih svetovih, kjer pa so bile v medijskem ospredju in klubih zlasti bele skupine, na kar je takrat v zanj zna\u010dilnem udarnem tekstu o \u00bbtle\u010dem in odkritem rasizmu in seksizmu na sceni\u00ab opozoril glasbeni novinar Lester Bangs (\u010dlanek \u00bbThe White Noise Supremacists\u00ab).<\/p>\n

James Blood Ulmer je trdil, da je bil njegov bend prvi \u010drnski bend, ki je leta 1978 igral v razkri\u010danih \u00bbno wave\/funk\/punk\u00ab klubih downtowna. Za njim so tam igrali tudi Defunkt Joeja Bowieja, Luther Thomas & Dizzaz in Oliver Lake z bendom Jump Up.<\/p>\n

Kritik in pisatelj, avtor romanov o New Yorku Luc Sante, ki je podobno kot vsi takrat rolal po sceni, je bil, denimo, glede vpliva alterrocka in danes znamenitega Noise Festa<\/em> leta 1981, na katerem so v majhni galeriji za 60 ljudi devet dni zapored ob mno\u017eici znanih in neznanih bendov prvi\u010d nastopili Sonic Youth, bolj spra\u0161ujo\u010d in polemi\u010den: \u00bbTa del scene s festivalom vred je bil premo\u010dno povezan z dolo\u010deno smerjo, ki sta jo zastopala minimalista Rhys Chatham in Glenn Branca. Bil je zelo artisti\u010den, nekako akademski in zagotovo ni bil funky. Mi pa smo bili prijatelji z barvitimi Lounge Lizards, hodili smo plesat na koncerte Thomasa, Jump Up, Defunkt, velikega Jamesa Blooda Ulmerja. Za nas so bili ti bendi prava prihodnost, \u010duda\u0161ka, pri\u0161pi\u010dena, bila je rasno me\u0161ana scena, \u010desar ne bi mogli trditi za Noise Fest \u2026\u00ab<\/em><\/p>\n

Newyor\u0161ki downtown s klubi in pohajkovalci vseh vrst nikoli ni bil krasni novi svet, enotna oblikovana scena, ki je podirala vse glasbene, \u017eanrske in \u017eurerske lo\u010dnice. To so bolj pravljice. Glasbeniki razli\u010dnih usmeritev in pedigrejev so v\u010dasih nastopali na istem odru v placu, ki je bil \u00bbin\u00ab, zato, ker drugih ni bilo. Iz tega se je lahko kaj izcimilo ali pa tudi ne.<\/p>\n

In na to \u00bbsceno\u00ab je s svojim bendom konec sedemdestih vdrl James Blood Ulmer. Tak\u0161nega benda, ki je trosil rock, funk, rhythm & blues in elemente harmolodi\u010dnega jazza skupaj, tedaj pa\u010d ni bilo. V njem pa bobnarja Shannon Jackson in Calvin Weston, basist Amin Ali, saksofonista David Murray in Oliver Lake in trobenta\u010d Olu Dara. Resni\u010dna \u010drna banda, ki je napadla \u017eurerske katakombe podzemnega New Yorka, zatem pa osvojila evropske odre, jazz prizori\u0161\u010da, punk klube in koncertne hale. Za primer, Ulmer je v New Yorku na isti ve\u010der delil oder s Public Image Limited in Captainom Beefheartom. Ponosno je pripovedoval: \u00bbNobeden beli pezdun ni trosil tak\u0161ne norije kot mi\u00ab.<\/p>\n

V dobro Ljubljani in Radiu \u0160tudent gre \u0161teti to, da je Ulmer s svojo godbo osvojil tudi doma\u010de pankovske okope slave. In bil je prvi, ki je med neklasiki nastopil v veliki dvorani novega Cankarjevega doma in potrdil, da dvorana ni za tak\u0161no godbo.<\/p>\n

Vsi njegovi bendi tistega \u010dasa, Music Revelation Ensemble in trio Odyssey the Band, pozneje tudi Phalanx, izpri\u010dujejo vitalnost, kompleksnost v enostavnosti, sijajen zagon bendov, zagonetne kitarske grozde z nezgre\u0161ljivim zvenom in dobro pevsko \u017eilico.<\/p>\n

Album Are you glad to be in America? <\/em>je posnel leta 1980, naslovni komad s singlico je bil pravi alter hit. Takoj za njim ga je zvabila velikanka Columbia, zanjo je posnel tri albume in se z njo raz\u0161el, prvi je bil izvrstni Freelancing<\/em> (1981). Ni \u0161lo. Je unikaten, odmika se od Ulmerjevega prvenca za Colemanovo zalo\u017ebo in z njegovim bendom. Je \u00bbdiatoni\u010dno harmolodi\u010den\u00ab, kakor je za svojo godbo pravil Ulmer, ki je predstavil svoj zna\u010dilen podpis, te sunkovite, nervozne grozde melodije in rahlo zamazan zven kitare s podstatjo. In seveda, porogljiva dvoumnost naslovnega komada je pri\u0161la v legendo.<\/p>\n

(opomba: tokrat ga nizamo samo z nekaj dostopnimi kosi)<\/p>\n

 <\/p>\n