{"id":10028,"date":"2014-09-22T16:12:09","date_gmt":"2014-09-22T14:12:09","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10028"},"modified":"2014-10-02T07:45:03","modified_gmt":"2014-10-02T05:45:03","slug":"5ka-misliti-musko-xliii","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10028","title":{"rendered":"5ka \u2013 MISLITI MUSKO (XLIII)"},"content":{"rendered":"<p>z Mojco Zalar<\/p>\n<p><em>V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Tokratni obraz rubrike pripada Mojci Zalar, tekstopiski, glasbenici ter gonilni sili benda mojcART.<\/em><\/p>\n<figure id=\"attachment_10030\" aria-describedby=\"caption-attachment-10030\" style=\"width: 600px\" class=\"wp-caption aligncenter\"><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10030\" rel=\"attachment wp-att-10030\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"size-medium wp-image-10030\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-600x405.jpg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"405\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-600x405.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-1024x691.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-768x518.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-1536x1037.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/09\/mojca-zalar-foto1-2048x1383.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/a><figcaption id=\"caption-attachment-10030\" class=\"wp-caption-text\">foto: Andreja Zavr\u0161nik<\/figcaption><\/figure>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Glasbena pot Mojce Zalar se je za\u010dela leta 2001, ko je z rock skupino Spleen za\u010dela vaditi v zapu\u0161\u010denih prostorih pod gradom na Bledu. Za\u010detno dru\u017eenje, zabava in radovednost je kmalu preraslo v resnej\u0161e ustvarjanje in pohod po koncertnih odrih, kar je trajalo dobro desetletje.<\/p>\n<p>Med tem je \u0161e v \u010dasu \u0161tudija naletela na \u017ee uveljavljen metal bend iz Kranja \u2013 Obduction ter z njimi posnela zgo\u0161\u010denko \u00bbPeephole into emotions\u00ab (2007). Njeno drugo, ne\u017enej\u0161o plat, je kmalu zapolnil avdio-vizualni projekt Mediocore (Grega Zupan &#8211; glasba, Andreja Zavr\u0161nik &#8211; vizualije), ki se je premierno predstavil na festivalu Animateka decembra 2010. Kmalu zatem so v samozalo\u017ebi izdali album \u00bbPoetry of the third hand\u00ab.<\/p>\n<p>Po ekskurzijah na bendovsko in klubsko sceno (pela in igrala je tudi v zasedbah BRO, Ashton\u2019s Kitchen, Mediocore ter Naio Ssaion) se je posvetila pisanju svojih pesmi in nastal je projekt mojcART. K sodelovanju je sprva povabila kitarista Petra Pavi\u010di\u0107a, starega kamerada iz skupine Spleen, po nekaj odigranih akusti\u010dnih koncertih sta z raz\u0161irjeno zasedbo (perkusije, elektri\u010dna kitara) pred dvema letoma nastopila\u00a0tudi kot predskupina islandskim post-rockerjem Sigur Ros v Mariboru. Kmalu zatem sta zasedbo raz\u0161irila \u0161e z godali (\u010delo in viola) ter bas kitaro, in v tak\u0161ni zasedbi danes nadaljujejo z ustvarjanjem in koncertiranjem.<\/p>\n<p>***<\/p>\n<p><strong><em>Ko poje\u0161 pesem in jo \u010duti\u0161 v trebuhu, ho\u010de\u0161, da jo tako \u010duti tudi tvoje ob\u010dinstvo. Mora\u0161 jih prepri\u010dati, da si eden izmed njih, da sedi\u0161 med njimi. Publika mora biti povezana s tabo. (Johnny Cash)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Peti pesmi, ki jih napi\u0161e\u0161, tako v mra\u010dnih kot tudi v veselih trenutkih \u017eivljenja, je kot bi se pred publiko popolnoma razgalil. Bolj kot si \u010dustveno navezan na zgodbe, ve\u010d kot ti pomenijo, bolj ljudje to \u010dutijo. V\u010dasih te ne razumejo, ne sli\u0161ijo, pa vendar mislim, da lahko to za\u010dutijo preko glasu, melodije, izraza na obrazu. \u00bbFake\u00ab lahko zavohamo na kilometer in \u017eal take pesmi pri meni ne vzbudijo globjega \u010dustva, se ne zasidrajo.<\/p>\n<p>Ko pi\u0161em besedila, se sprva ne oziram na to, kako si bodo drugi razlagali mojo zgodbo, vendar vseeno posku\u0161am pustiti med vrsticami \u010dimve\u010d prostora za razmi\u0161ljanje. Tako lahko ve\u010d oseb neko misel dojame na ve\u010d na\u010dinov. Pisanje pesmi oz. zgodb je ve\u0161\u010dina, pridobljena z izku\u0161njami in trdim delom. Seveda je inspiracija pomembna, vendar ni vedno dobro loviti samo tak\u0161ne trenutke, dejstvo je, da vsak rabi vajo in vaja ne pomeni ni\u010d drugega kot se z namenom lotiti stvari, \u0161e preden pride inspiracija.<\/p>\n<p>Da se publika lahko s pesmijo poistoveti, mora pesem za\u010dutiti in to ne zgolj preko besedila, melodije, interpretacije. V besedilu bo na primer tako na\u0161la besedo, stavek, rimo, ki jo bo prevzela in \u010de ti to kot avtorju in izvajalcu uspe, gre za izjemen ob\u010dutek, dodano vrednost k temu, kar po\u010dne\u0161.<\/p>\n<p><strong><em>Samo pi\u0161i. Ne gre za to, da sedi\u0161 in \u010daka\u0161 na muzo. Ljudje, ki so v tem dobri, garajo za to, kar napi\u0161ejo. (Amy Ray\/Indigo Girls)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Kot sem omenila \u017ee v prej\u0161njem komentarju, inspiracija ne sme vedno biti prvi in edini povod k pisanju. \u010cudovito je, kadar se te dotakne. Potem pi\u0161e\u0161 in pi\u0161e\u0161, vedno znova se ti zdi, da si dosegel nekaj, \u010desar prej \u0161e nisi. Tisti hip si zadovoljen, ponosen nase. \u010ceprav po prespani no\u010di navdu\u0161enje lahko tudi izpuhti in vidi\u0161, da si v desetih minutah ustvaril dober osnutek, a ni\u010d ve\u010d kot samo osnutek. V\u010dasih pa inspiracijo i\u0161\u010de\u0161 in se trudi\u0161 \u2013 zaman? Ne bi rekla.<\/p>\n<p>Ko sem \u0161ele za\u010denjala glasbeno pot, sem ogromno pisala, vedno, povsod. Nisem se ozirala na rezultat, kar buhtelo je iz mene in v nekaj letih sem popisala tri obse\u017ene knjige besedil. Ko jih deset let kasneje prebiram se ob njih nasmiham in se zavedam, koliko vaje je bilo potrebne, da sem danes lahko z besedilom zadovoljna. Vsako peto ali deseto besedilo sama pri sebi odobrim, preden mu dodam melodijo in ga predstavim skupini. Pa \u0161e tedaj nisem sigurna, ali bi lahko kaj napisala, povedala na drug na\u010din.<\/p>\n<p>Vendar pi\u0161em tudi, kadar ne \u010dutim posebnega navdiha. Tudi in\u0161trumentalist ne vadi samo, kadar za\u010duti inspiracijo. Vaja z in\u0161trumentom je trdo delo in tako je tudi s pisanjem. Z vsakim besedilom in razmi\u0161ljanjem raste\u0161 kot avtor, razvija\u0161 svoj stil, postaja\u0161 bolj samozavesten.<\/p>\n<p>Priporo\u010dam prebiranje knjige \u00bbWar of Art\u00ab avtorja Stevena Pressfielda, ki govori ravno o konsistentnosti pisanja, kako premagovati odpor, kako se z njim soo\u010dati.<\/p>\n<p><strong><em>Moja glasba je uspavanka, ki si jo pi\u0161em, da osmislim stvari, ki jih ne znam povezati, stvari, ki sem jih izgubil, ali tiste, ki jih nikoli ne bom imel. (Stephan Jenkins)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Lepo povedano. V\u010dasih pesmi nastanejo iz do\u017eivetih dogodkov, v\u010dasih iz sanj, v\u010dasih pa se pi\u0161ejo same. Slednje je nekako najbolj vznemirljivo, saj ne ve\u0161 kaj te \u010daka. Pri nekaterih besedilih dejansko za\u010duti\u0161 neko zunanjo inspiracijo, ki ti diktira besede. Zgodi se hitro, pi\u0161e\u0161 brez prestanka. Rezultati so zelo razli\u010dni. Lahko nastane osnutek za dobro zgodbo ali pa izvrstna unikatna in \u017ee zaklju\u010dena zgodba. To je najbolj vznemirljiv del pri pisanju besedil. Nikoli ne ve\u0161, kam te odnese.<\/p>\n<p>\u0160e prej, ko sem bila aktivna po ve\u010d skupinah je bilo zanimivo razlikovati med \u017eanri in vsaki druga\u010dni melodiji dodati besedilo. Veliko ljudi ali \u00bbsobenda\u0161ev\u00ab me je spra\u0161evalo, kako lo\u010dim besedila. Zame se je to vedno zdelo precej preprosto. Ko sem napisala besedilo in ga odobrila pri sebi, sem \u017ee vedela v katerem bendu ali \u017eanru bo delovalo.<\/p>\n<p>\u0160e vedno pa sem mnenja, da se dobro besedilo lahko vklju\u010di povsod. Zato najraje uglasbim besedila z akusti\u010dno kitaro. V najbolj surovi obliki se pesem izka\u017ee za dobro ali povpre\u010dno, lahko pa tudi slabo. Od tam jo pelje\u0161 naprej kamorkoli. Naj bo to metal, reggae ali pop.<\/p>\n<p><strong><em>\u010ce pesem govori o ne\u010dem, kar sem do\u017eivela ali kar bi se mi lahko pripetilo, je to dobro. \u010ce pa mi je tuja, ji ne morem ni\u010desar posoditi. To je bistvo soula. (Aretha Franklin)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Glasbenih izvajalcev, ki ne ustvarijo tistega kar prodajajo sami, nikoli nisem popolnoma razumela. Eno je seveda denar in slava, drugo je ljubezen do glasbe, potreba po tem, da pove\u0161 svoje zgodbe in potreba po tem, da te ljudje razumejo, za\u010dutijo tvoje zgodbe in jih vzamejo za svoje.<\/p>\n<p>Bistvo katerekoli glasbe, kjer je besedilo precej v ospredju, je du\u0161a. Du\u0161a pomeni, da si eno s pesmijo, ki jo izvaja\u0161. V primeru, da ti je pesem pisana na ko\u017eo, kot morda \u00bbcover\u00ab, ki ga izvaja\u0161 iz \u010distega gu\u0161ta, ker se ti zdi, da bi pesem lahko napisal sam, razumem in vem, da lahko pesem prav tako za\u010duti\u0161. Pa kljub temu tega ne bi ena\u010dila z lastnim avtorskim besedilom. Ob\u010dutki so vendarle druga\u010dni.<\/p>\n<p>Prisegam na kreativo, na lastno delo, ker to enostavno moram po\u010deti. Morda moje pesmi ne bodo nikoli presegle svetovnega praga, a so vseeno unikatne, moje in zapisane v ve\u010dnost.<\/p>\n<p><strong><em>Nikoli nisem podpisal pogodbe z nobeno zalo\u017ebo. Preve\u010d sme\u0161no je, da bi o tem sploh govoril. To je podobno igram na sre\u010do v kazinojih Las Vegasa, ko ve\u0161, da prakti\u010dno ne more\u0161 dobiti, da bo\u0161 vedno izgubil. \u010ce je to razlog, da to po\u010dne\u0161, si \u017ee v startu najebal. (Jeff Buckley)<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Komentar Jeffa je popolnoma na mestu in ne bi se mogla bolj strinjati. Sicer so bile razmere in \u010das, v katerem je deloval, precej druga\u010dni od dana\u0161njih oz. na\u0161ih, tu v Sloveniji.<\/p>\n<p>Zalo\u017eba in glasbenik pri nas danes ne hodita z roko v roki, morda sta si celo bolj tuja kot kadarkoli. Pri\u010dakovanja in \u017eelje glasbenikov so precej druga\u010dne, ponudba zalo\u017eb prav tako.<\/p>\n<p>Pred pribli\u017eno desetimi leti se je za na\u0161o tedaj\u0161no skupino Spleen zanimala zalo\u017eba. Seveda smo si takrat to zanimanje razlagali druga\u010de, \u017eeleli da nas opazi kak\u0161na zalo\u017eba, saj se na ta na\u010din odpirajo vsa vrata. Nismo pa bili pozorni na zahteve teh ljudi in na to, kaj naj bi imeli od tega mi, glasbeniki. Seveda je bila tedaj prisotna naivnost, mladostni\u0161tvo, upanje in trud. Bili smo preve\u010d zeleni, da bi se tedaj lahko pogodili za podpis.<\/p>\n<p>S\u010dasoma so na\u0161e \u017eelje ali pa moje \u017eelje postale popolnoma druga\u010dne. Manj iskanja potrditve zalo\u017eb, producentov, uveljavljenih glasbenikov ter ve\u010d usmerjenosti v glasbo, v razmi\u0161ljanje, pisanje, v koncerte, v publiko. To so potrebne izku\u0161nje vsakega glasbenika.<\/p>\n<p>S\u010dasoma se zaveda\u0161, da si ti tisti in edini, ki se nase lahko zanese\u0161 in najve\u010d stori\u0161 za svojo glasbo, \u010de si le dobro organiziran, ima\u0161 voljo in trdo dela\u0161 za to. Zavedati pa se mora\u0161, da se vlo\u017eek financ in energije ne povrne vselej.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>z Mojco Zalar<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":10030,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-10028","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10028","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10028"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10028\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10077,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10028\/revisions\/10077"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10030"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10028"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10028"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10028"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}