{"id":10044,"date":"2014-09-28T08:06:37","date_gmt":"2014-09-28T06:06:37","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10044"},"modified":"2014-09-28T08:08:43","modified_gmt":"2014-09-28T06:08:43","slug":"koncert-orkester-slovenske-filharmonije-v-modrem-abonmaju-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10044","title":{"rendered":"KONCERT: Orkester SF v modrem abonmaju"},"content":{"rendered":"<p><em>Orkester Slovenske filharmonije (SF)<\/em> je prvi abonmajski koncert v novi sezoni zastavil precej velikopotezno \u2013 z gostujo\u010dim dirigentom, vrhunskim solistom in s \u0161e enim od mnogih leto\u0161njih poklonov 80-letnici skladatelja <em>Lojzeta Lebi\u010da<\/em>. Do\u017eivljajska krivulja koncerta je dobila obliko, podobno Gaussovi, a pojdimo po vrsti.<\/p>\n<p>Lebi\u010deva <em>Uvertura za tri instrumentalne skupine<\/em> je zanimiva poslu\u0161alska in nedvomno tudi izvajalska izku\u0161nja. Od omenjenih treh skupin je bila najve\u010dja postavljena na oder dvorane, okrog 15 pihalcev in trobilcev pa na levo in desno stran parterja, kjer so stali in igrali v vrsti en za drugim. Gre za precej moderno skladbo iz leta 1985, napisano za zagreb\u0161ki Bienale za sodobno glasbo. Po skladateljevih besedah je &#8220;poigra in uvod&#8221;. Bogat kolorit ji dajejo obse\u017ena tolkalna sekcija in mnogi posebni u\u010dinki. Ob \u0161tevilnih glissandiranih pasa\u017eah smo tako lahko spremljali uvodni solo dveh velikih bobnov in vise\u010dih \u010dinel v &#8220;stereo&#8221; postavitvi \u2013 na skrajni levi in skrajni desni strani sekcije \u2013, igranje na timpane, veliki boben in zvonove (sic!) z metlicami, pa klavirske odseke in trobilni &#8220;veter&#8221; \u2013 prepihovanje instrumentov brez tona, ki se je \u0161irilo z odra v dvorano. Skladatelj in njegovo kontrastno delo sta bila tudi tokrat toplo sprejeta, prav obse\u017ene fascinacije pa ni bilo zaznati ne pri nastopajo\u010dih (vklju\u010dno z dirigentom) ne pri publiki.<\/p>\n<p>SF je v goste na prvi koncert nove sezone povabila svojega nekdanjega \u010dlana, <em>hornista Andreja \u017dusta<\/em>. Glasbenik, ki prihaja iz Logatca, je svojo orkestrsko pot za\u010del v vrstah odli\u010dnega doma\u010dega pihalnega orkestra (s katerim, \u010de le utegne, nastopa \u0161e dandanes!). Kot je nedvomno \u017ee dobro znano, je zaenkrat edini Slovenec, ki mu je uspelo postati <a href=\"http:\/\/www.berliner-philharmoniker.de\/en\/orchestra\/musician\/andrej-zust\/\" target=\"_blank\">redni \u010dlan Berlinske filharmonije<\/a> in s tem enega najpresti\u017enej\u0161ih orkestrov na svetu. Odkar igra tam, se je \u017dust seveda umetni\u0161ko in muzikalno \u0161e razvil in je na izvrstni poti, da se v vrhu najbolj\u0161ih evropskih in svetovnih hornistov pridru\u017ei nepozabnemu Radeku Baboraku, nekdanjemu \u010dlanu Berlinskih filharmonikov, ki ga ima \u017dust za najbolj\u0161ega hornista.<\/p>\n<p>\u010ceprav je bil <em>Koncert za rog in orkester \u0161t. 1 v Es-duru (op. 11)<\/em> Richarda Straussa za \u017dustov nastop res o\u010ditna izbira, pa skladba pa\u010d ostaja favorit mnogih hornistov in poslu\u0161alcev. \u017de v prvem stavku, ki nosi neizbrisno straussovski pe\u010dat herojskega fanfarizma, je sapo zaprl \u017dustov v obeh omenjenih aspektih perfektni nastop. Hornist enostavno ni prikazal \u0161ibke to\u010dke, bi pa zato orkester na trenutke lahko izpopolnil (iz)igranje \u0161tevilnih punktiranih figur. Gostujo\u010di<em> dirigent Jacek Kaspszyk<\/em> me ni docela prepri\u010dal. Kontrola orkestra bi morala biti doslednej\u0161a posebej v dinamiki (kakopak), ki se je solistu prilagajala prejkone skromno. Vendar je \u017dustov bohotno bogati ton terjal in sam od sebe spro\u017eil tolik\u0161no koncentracijo, da smo na orkester na trenutke kar &#8220;pozabili&#8221;. Solist se je s \u010dudovitim lirizmom in fraziranjem z orkestrom \u0161e najlep\u0161e zlil v po\u010dasnem stavku, v vedrini zadnjega pa z eksplozijo vzesenosti kljub te\u017eavam v orkestrski skupni igri poskrbel za iskreno navdu\u0161enje avditorija. \u010ce ljubljanska abonmajska publika (pre)rada aplavdira iz navade, je bil tokratno ozra\u010dje resni\u010dno druga\u010dno.<\/p>\n<p><em>Variacije Enigma (op. 36)<\/em> priljubljenega angle\u0161kega skladatelja Edwarda Elgarja so bile prijetno programsko presene\u010denje, saj je Elgarjeva glasba sicer bolj ali manj po krivici zapostavljena (izvzemam ob\u010dasne izvedbe kora\u010dnic Bli\u0161\u010d in ceremonija ter seveda koncert za violon\u010delo). \u010ceprav ima skladba t\u00e9mo in 14 variacij, ki jih je skladatelj posvetil pomembnim ljudem v svojem \u017eivljenju, nakazanim z inicialkami (koncertni list je navedbe 14 stavkov izpustil), ni Elgar nikoli zares izdal, kaj je prava t\u00e9ma njegove skladbe in ob vseh ugibanjih skrivnost naposled odnesel v grob. SF (Kaspszyk?) je za tokratno izvedbo pohvalno uspelo nekoliko zmeh\u010dati ton godalne sekcije, kar je poteza, ki angle\u0161ki glasbi nedvomno \u0161e kako priti\u010de. Pihala, ki so bila \u017ee cel ve\u010der nekako podhranjena, so tu \u0161e dodatno izgubila na veljavi. Le kdaj bomo pri nas pri\u010da res dosledni dinami\u010dni kontroli orkestrov? Sli\u0161ali smo kar nekaj prijetnih trenutkov, po drugi strani pa nekatere premalo galantno \u2013 preprosto premalo &#8220;angle\u0161ko&#8221; \u2013 izpeljane pasa\u017ee in popu\u0161\u010danje koncentracije orkestra proti koncu skladbe. Izjemno lepo, 9. variacijo Nimrod, ki \u017ee dolga leta upravi\u010deno \u017eivi tudi svoje samostojno koncertno \u017eivljenje, je dirigent zastavil v takoreko\u010d idealnem tempu, zares \u010dudovita in ganljiva glasba, ki je tudi tokrat zrasla do impresivnega vrhunca, pa vedno kar zasen\u010di preostale variacije. V predzadnji je <em>timpanist Darko Gorenc<\/em> odli\u010dno izvedel imitacijo ladijskih strojev, v zadnji pa orgle niso bile idealno ume\u0161\u010dene v zvo\u010dno sliko \u2013 v Gallusovi dvorani \u017eal precej pogost pojav.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 18. september 2014<\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":10045,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-10044","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10044","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10044"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10044\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10048,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10044\/revisions\/10048"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10044"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10044"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}