Ni je ve\u010d <\/em>(Gone Girl<\/em>, David Fincher, glasba Trent Reznor in Atticus Ross, 2014)<\/p>\n Hit tega poletja, kriminalni roman Ni je ve\u010d<\/em> (avtorice Gillian Flynn) je bralke in bralce po vsem svetu navdu\u0161il zaradi tema\u010dnega vzdu\u0161ja, nezanesljive pripovedovalke in pripovedovalca ter \u0161tevilnih preobratov, ki vedno bolj zapletajo zgodbo o petletnem zakonu, ki ga prekine \u017eenino izginotje. Zgodba o Nicku Dunnu (Ben Affleck) in Amy Dunne (Rosamunde Pike) je na papirju izjemna, tako kot pri vsaki filmski priredbi pa prenos na platno prina\u0161a dolo\u010dena tveganja. Za kaj pri sami zgodbi dejansko gre: Nick na dan obletnice poroke prijavi policiji izginotje svoje \u017eene Amy. Pod pritiskom policistov in medijev se za\u010dne Nickov vzorni ugled ru\u0161iti in zelo kmalu postane njegovo \u010dudno, nerazlo\u017eljivo vedenje glavni vir preiskav. Vse to pa privede do tega, da si postavljajo vsi, tako v filmu, kakor tudi v kinodvorani, isto vpra\u0161anje: ali je Nick ubil svojo \u017eeno? Ne moremo prezreti izjave re\u017eiserja Davida Fincherja, da je zvezdnik Ben Affleck vlogo Nicka dobil samo zaradi svojega izjemnega neumnega (dvoumnega?) nasme\u0161ka. V enem od klju\u010dnih delov knjige se namre\u010d Nick Dunne (mo\u017e izginule Amy) pred kamerami nasmehne, zaradi \u010desar \u0161tevilne prepri\u010da, da je odgovoren za njeno izginotje. Torej \u2013 nasmeh skriva lahko ve\u010d, kakor povedo besede. Ali poznamo vse nasmehe svojih prijateljev, partnerjev, sodelavcev? Vredno premisleka.<\/p>\n Glasbo za film Ni je ve\u010d<\/em> sta ponovno naredila tandemsko ugla\u0161ena ustvarjalca Trent Reznor in Atticus Ross. Glasbenemu svetu ime Trent Reznor (rojen 1965) seveda ni neznano. Mo\u017eak je svojo glasbeno pot pri\u010del \u017ee leta 1988 v ameri\u0161kem glasbenem projektu z imenom Nine Inch Nails<\/em> (imenovanem tudi NIN). Je multiinstrumentalist, producent, pevec in pisec besedil. Pri NIN je kar one-man-band glasbeni arhitekt, saj ob vsakokratnem NIN projektu zbere okoli sebe nove glasbenike, potem izdajo album in so skoraj vedno nominirani za grammyja. Do sedaj so pa prejeli \u017ee dva. Atticus Ross (rojen 1968), so-skladatelj z oskarjem za glasbo okronanega filma Socialno omre\u017eje<\/em> (The Social Network<\/em>, David Fincher, 2010) in sedanjega Ni je ve\u010d<\/em>, pa je nekoliko manj razvpito ime, vendar vedno bolj opozarja nase. Ross je Angle\u017e, precej skladb je naredil za svoj ansambel (imenovan 12 Rounds<\/em>), z Reznorjem in NIN pa je pri\u010del sodelovati \u017ee leta 2005. Tako je nastal zmagovalni tandem razli\u010dnih filmsko-glasbenih dogodkov in kot vse ka\u017ee, ne njun zadnji projekt. Skupaj sta \u017ee ustvarila tudi ameri\u0161ko razli\u010dico filma Dekle z zmajskim tatujem<\/em> (The Girl With the Dragon Tattoo<\/em>, David Fincher, 2011) in o\u010ditno se kar dobro ujameta. Tudi tokrat.<\/p>\n Tandem Ross-Reznor nam ponudi nadaljevanje: With Suspicion<\/em> ima naslov. \u0160e vedno se gibljemo v zvo\u010dnem svetu glasbenih plasti, nians utripanja in prelivanja, prav toliko in na tak\u0161en na\u010din, da se lahko razvijajo misli to\u010dno v smer suma. In temu sledi Just Like You<\/em>, kar pa uvede v sam film tudi noto Vangelisove glasbene alegorije, sploh zato, ker utrip in ‘orkestracija’ spominjata na njegove prve in za tedanji \u010das kar pogumne uporabe elektronike. V mislih imamo tako film Ognjene ko\u010dije<\/em> (Chariots of Fire<\/em>, High Hudson, 1981), kakor tudi njegovega Iztrebljevalca<\/em> (Blade Runner<\/em>, Ridley Scott, 1982), spomnimo pa se \u0161e lahko solo projektov, ki jih je izpeljeval iz teh glasbenih eksperimentov. Vendar se kar naenkrat pojavi \u010disti klavirski solo, kakor bi \u0161lo za prelom prav s tem in bi stopili v bar, poln nostalgije in jazz zatemnjenosti. Je to u\u010dinek tega, ker dejansko ne vemo, kako in kaj pomenijo stvari? Tako zazveni klavir kot nekak\u0161en odre\u0161ilni glasbeni moment, v katerem odseva drobna misel upanja, da pa vendar \u0161e nismo popolnoma izgubljeni v navidezni resni\u010dnosti. Sledi Appearances<\/em>,\u00a0 nekak\u0161na pojavnost, oz. pojavnosti. Glasba polna skrivnega utripanja in ozkih melodi\u010dnih fraz, v katere se potapljajo razli\u010dni semplirani zvoki. Ena zanimivej\u0161ih delov celotne partiture sta vsekakor Clue One<\/em> in Clue Two<\/em>, mo\u010dno in skrajno (stereo) oblikovana utripanja, s katerima se pridobi prostor kinodvorane, kjer deluje zvo\u010dna panorama \u0161e toliko bolj stvarno prav zaradi volumna in teme. Tudi Background Noise<\/em> je mi\u0161ljena v tem duhu, vendar se pridru\u017ei \u017ee prej omenjeni klavirski element, ki pod\u010drtava na eni strani skrivnostnost in misti\u010dnost, na drugi strani pa osamljenost misli, ki je tako znana sleherniku sedanjega kapitalizma. Kaj pa pravzaprav sploh lahko pomeni biti z nekom? Ali to pomeni deliti si streho nad glavo ali pa \u017eiveti skupaj z njegovimi mislimi? Zagotovo slednje \u2013 a potem bi ne bilo toliko ljudi izredno osamljenih in du\u0161evno praznih. Skladba se pona\u0161a to\u010dno z izpraznjenostjo, odmevom klavirja v nekak\u0161ni sferi\u010dni globini. Temu sledi Procedural<\/em>, prav ni\u010d posebnega zasnovan loop, nato Something Disposable<\/em>, ki pa s svojimi kovinskimi zvoki spominja bolj na NIN izvedbe, kakor pa na Atticus-Trent tandem. In nato je ponovno Vangelisov stil (Like Home<\/em>), pa ne moremo vedeti, ali ne gre resni\u010dno za nekak\u0161en poklon temu o\u010detu podobne filmske glasbe. Tudi v The Way He Looks at Me<\/em> ne najdemo veliko utehe, sploh pa je zvo\u010dna obravnava v tem trenutku tista, ki nas potaplja (in to vedno bolj) v filmsko kaoti\u010dnost ob\u010dutkov in nesigurnosti. Smo \u0161e na pravi strani, smo \u0161e sposobni lo\u010diti prav od napa\u010dnega? Kaj pa \u010de smo kaj spregledali ali pa narobe sklepali? Tudi v odnosih z ljudmi je namre\u010d tako \u2013 v\u010dasih se nam \u0161e celo samomorilci zdijo izredno prijazni, simpati\u010dni in uravnove\u0161eni, pa smo se naslednji dan pripravljeni \u010duditi, kaj le neki je \u010dloveka pognalo v smrt. Tak\u0161ne so bile namre\u010d mnoge misli ob nedavno preminulem ‘komiku’ velikega Hollywooda. Imenoval se je Robin Williams (1951-2014). V tem duhu nadaljuje Technically, Missing<\/em> in prav tako Secrets<\/em>, kjer pa se o\u010ditni dialog zgodi prav v NIN maniri \u2013 med klavirskimi toni in scratch<\/em> ritmi\u010dnimi vzorci, trganjem in praskanjem po sedanjosti in ugibanjem prihodnosti. Naslednji, torej Perpetual<\/em> razkrije pravo naravo prej\u0161njih zvo\u010dnih drobitev, saj se tukaj dokon\u010dno glasbena struktura prelomi in v svet zvo\u010dnih podob stopijo utripanja, drobljenja in perpetuiranja<\/em> (notori\u010dna ponavljanja) razli\u010dnih drobnih glasbenih signalov.<\/p>\n Ko se sre\u010damo s Strange Activities<\/em>, se dejansko sre\u010damo z glasbenim strojem, ki nas v filmskem jeziku popelje v druga\u010dno razumevanje sveta na\u0161ih soljudi, o katerih smo lahko celo na trenutke prepri\u010dani, da nekaj (o njih) vemo. Presene\u010denja so ve\u010dkrat neprijetna \u2013 sploh zato, ker si tako radi ustvarjamo svoje slike o svetu in ljudeh s katerimi \u017eivimo. Skladba Still Gone<\/em> ne odpira novega glasbenega poglavja, \u010deprav se na druga\u010den na\u010din vra\u010da h klavirju in mu daje tudi druga\u010den pomen. Simplificiranje same glasbene strukture se pomika toliko vstran od filmske slike, da lahko razumemo njen pomen \u0161ele, ko se razkrije pomen slike\/podobe. Tako se tudi Nick in Amy znajdeta v svetu, o katerem ne vesta ni\u010desar. Ne o svetu, ne drug o drugem. O tem pa spregovori glasba A Reflection<\/em> in postavi razumevanje ‘odseva’ v krog misli, kamor tako redko zaide karkoli drugega, kakor pa \u010dustva. Vendar je tudi tam nekaj prostora za druga\u010dne, intimne in sublimne misli, ki pa so stvar posameznika in posameznice, vedno tako dobro zaprte pred svetom in ljudmi okoli nas.<\/p>\n Reznor-Ross zaklju\u010dujeta svojo glasbeno popotovanje po iskanju z glasbenim vpra\u0161anjem What Will We Do?<\/em> in nas postavljata pred dilemo odlo\u010danja. Ali je iskanje tisto, zaradi katerega smo se odpravili v to filmsko\/knji\u017eevno dogodiv\u0161\u010dino, ali pa je bilo vse to le nekak\u0161na utvara, uganka za ga\u0161enje na\u0161e radovednosti? Tako se nasmeh, ki nam ga podeli Nick (Ben Affleck) spremeni v nekaj, kar nas vodi v sku\u0161njavo. Prav to pa je bilo problemati\u010dno \u017ee pri jabolku v tistem pravlji\u010dnem \u010darobnem vrtu, kjer se je baje vse za\u010delo. Tudi tam sta se partnerja o\u010ditno zelo slabo poznala, zgodba, lepo pospravljena v kr\u0161\u010dansko genezo, pa tudi o tem ne spregovori bolj natan\u010dno. Morda je njuna golota edino, kar je ostalo pristnega v odnosu med ljudmi \u2013 prav vse do dana\u0161njega \u010dasa.<\/p>\n In v tem duhu je smiselno prisluhniti zadnjim zvokom zadnje skladbe, ki ima naslov At Risk<\/em>, govori pa o ogro\u017eenosti. Sli\u0161imo sr\u010dni utrip? Sli\u0161imo zvoke, ki ga prekrivajo in objemajo, du\u0161ijo in skrivajo? Sli\u0161imo idejo? Poslu\u0161ajmo pozorno, morda pa bomo pri tem poslu\u0161ali film tako, kakor bi poslu\u0161ali nekoga, ki o nas samo premi\u0161ljuje. Ampak te misli znajo biti tudi temne \u2013 tako vsaj pravi coda<\/em> te partiture.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Gone-Girl_3-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Gone-Girl_1-600x400.jpg\")
<\/a>Partitura za film Ni je ve\u010d<\/em> ima kar 24 delov, traja pa skoraj eno uro in pol. Malo manj kot celotni film. Pri\u010dne z nekak\u0161no kontemplativno temo, ki ima naslov What Have We Done to Each Other?<\/em> in je glasbeni uvod v film. Seveda sli\u0161imo znane elektronske zvoke skoraj meditativnih frekvenc, vsekakor pa po\u010dasnega, prelivajo\u010dega se karakterja. Ross in Reznor sta se o\u010ditno odlo\u010dila, da bosta ustvarila bolj glasbena vzdu\u0161ja, kakor pa \u010diste glasbene tematske materiale. Naslednja skladba je Sugar Storm<\/em>, nekak\u0161na nova in bolj ‘glasbeno’ ubrana tema, ki pa se z zvokom ksilofona zapisuje bolj v prostor loop<\/em> sekvenc, umaknjene glasbe premi\u0161ljevanja in spoznavanja. Tudi spoznavanja drug drugega, \u010de ho\u010demo \u2013 ampak to je v dana\u0161njem zmedenem \u010dasu najverjetneje resni\u010dno najte\u017eje. Sladkorna nevihta tako ne predstavlja prav posebnih glasbenih odmikov, bolj ujetost poslu\u0161alca v mnogo drobnih zvokov, ki se odvijajo nekje v ozadju samega glasbenega premlevanja. Sledi Empty Places<\/em>, filmsko umirjena kompozicija, ki kar kli\u010de po razumevanju praznine, katera lahko zelo hitro nastane v odnosu dveh, ki \u017eivita skoraj v vzporednih svetovih. Na tem mestu tudi ni tako pomembno, ali gre za umor ali pa ne, bolj je v ospredju vpra\u0161anje soodnosa in vedenja stvari \u2013 tudi drug o drugem. Po ogledu in med ogledom filma (in branju knjige) se lahko resni\u010dno vpra\u0161amo, ali poznamo svojega partnerja, soseda, prijatelja, sodelavca? Ali pa ag (jih) poznamo samo toliko, kolikor se nam nekdo pa\u010d da spoznati. Ni nujno, da gre za ‘pravo’ poznavanje nekoga, morda gre le za poznavanje tega, kar nam nekdo dovoli poznati. Prav to pa \u0161e posebej velja za dana\u0161nji \u010das, \u010das virtualnih resnic in nami\u0161ljenih identitet. Kdo pa smo mi?<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Gone-Girl_4-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Gone-Girl_5-600x300.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"