{"id":10092,"date":"2014-10-06T05:00:59","date_gmt":"2014-10-06T03:00:59","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10092"},"modified":"2014-10-04T17:29:45","modified_gmt":"2014-10-04T15:29:45","slug":"esej-glasbena-industrija-in-rock-1960-1990","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10092","title":{"rendered":"ESEJ: Glasbena industrija in rock 1960-1990"},"content":{"rendered":"<h1>MEHANIZMI GLASBENE INDUSTRIJE<\/h1>\n<h2>in njihov vpliv na razvoj rock glasbe<\/h2>\n<p><em>povzeto po diplomski nalogi z naslovom <strong>Mehanizmi glasbene industrije in njihov vpliv na razvoj rock glasbe v letih 1960-1990<\/strong>, uspe\u0161no opravljene na Fakulteti za medije (FAM Ljubljana), dne 26. septembra 2014<\/em><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10094\" rel=\"attachment wp-att-10094\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10094\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-600x375.jpg\" alt=\"\" width=\"413\" height=\"258\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-600x375.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-1024x640.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-768x480.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-1536x960.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_2-2048x1280.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 413px) 100vw, 413px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Glasbena industrija ne predstavlja samo glasbenih izvajalcev, ki stojijo v soju \u017earometov na odru. Za njimi stoji veliko \u0161tevilo mehanizmov in dejavnikov, ki so zaslu\u017eni za to, da je glasbenik do odra sploh pri\u0161el. Ta pot pa je dolga. Za\u010dne se \u017ee v studiu, kjer naj bi glasbeni producent prevzel vlogo nekak\u0161nega \u00bbguruja\u00ab, poznal vsak vidik studijske produkcije, pasivno kimal z odobravanjem ali pa se popolnoma vme\u0161al v kreativni proces glasbenega izvajalca oz. skupine in jih zvokovno ter idejno nadgradil. Glasbeni producent naj bi bil velikokrat ne-opevani heroj, ki stoji za mnogimi glasbenimi uspe\u0161nicami. Malo ljudi se zaveda vloge producenta v glasbeni industriji. Poslu\u0161ajo albume, ki jih imajo radi, ampak se ne zavedajo, kako klju\u010dno vlogo igra producent v procesu, ki naredi album resni\u010dno strokoven in u\u010dinkovit. Razpon dela glasbenega producenta je \u0161irok in ne delajo vsi producenti enako, vendar je njihova klju\u010dna vloga priskrbeti projektu integriteto. Z integriteto govorimo o ve\u010d stvareh: producenti so odgovorni za osredoto\u010danje kreativne vizije projekta, za igranje nekak\u0161nega mediatorja med umetni\u0161kim in tehni\u010dnim svetom in za nadzor nad logistiko projekta. Producenti so ljudje, ki se odlo\u010dijo, kako najbolje umetni\u0161ko in kreativno predstaviti glasbenika na izdanem izdelku. Od \u010dasa do \u010dasa so producenti tudi pisci besedil. V preteklosti je bila to norma. Elvis Presley ni bil pisec besedil, to so bili njegovi producenti. Producent bo vodil in izklesal skladbo v nek kon\u010dni aran\u017ema, s tem, da bo pove\u010dal ob\u010dutek in umetni\u0161ki namen originalne kompozicije. Morda se vpliv glasbenih producentov najbolj vidi pri izvajalcih, ki \u0161e niso temeljito razvili zrelega zvoka ter \u0161e niso na\u0161li svojega ciljnega ob\u010dinstva. Poleg tega, da so spretni pri glasbenih vidikih ustvarjanja skladbe, morajo biti producenti dobro podkovani tudi v tehni\u010dnih vidikih zajemanja in ustvarjanja posnetkov, ki predstavljajo skladbo.<\/p>\n<p>Desna roka producentov so in\u017eenirji, ki poznajo glasbeno opremo in so neposredno odgovorni za obdelovanje zvo\u010dnega posnetka. V\u010dasih so in\u017eenirji sami tudi producenti. Bolj pogosto pa producenti izberejo in\u017eenirje, ki so izku\u0161eni v doseganju zvoka, ki ga je producent predvidel za projekt. Mnogi producenti imajo stalne odnose z in\u017eenirji in z njimi sodelujejo pri \u0161tevilnih projektih. Producent mora biti sposoben sli\u0161ati pomanjkljivosti in potrebe materiala ter razumeti, kaj je treba storiti, da bi dosegli \u017eeleni rezultat. Na ta na\u010din se lahko glasbeni izvajalec osredoto\u010di na nastop, in\u017eenir na vodenje opreme, producent pa skrbi, da vse skupaj zveni harmoni\u010dno kot bi moralo.<\/p>\n<p>Glasbena skupina ima vedno enega \u010dlana ve\u010d, to je njihov producent. S svojim znanjem, izku\u0161njami in druga\u010dnim pogledom ter posluhom za glasbo, lahko pripelje glasbene izvajalce do povsem novih razse\u017enosti. Predlaga lahko dodajanje in\u0161trumentov in zvo\u010dnih u\u010dinkov v zvo\u010dni posnetek, svetuje druga\u010den na\u010din igranja, spremembo besedila skladbe ali kak\u0161en drug inovativen prijem, ki lahko izbolj\u0161a zvo\u010dno podobo dolo\u010denega glasbenega izvajalca ali skupine. Da je tak\u0161en delovni potek mogo\u010d, je seveda potrebnega veliko zaupanja med glasbenikom in producentom, medsebojno spo\u0161tovanje ter spo\u0161tovanje dela, ki ga opravljata obe strani. To pa ne pomeni nujno, da je vsak producent primeren za vsakega glasbenega izvajalca. Skupina Metallica je v svoji karieri sodelovala z ve\u010d producenti, a vrhunec svojega uspeha so dosegli \u0161ele z albumom<em> Black<\/em>, pod producentsko taktirko Boba Rocka. Album je postal njihov najbolj prodajani album. Skupina The Beatles ne bi do\u017eivela tak\u0161nega uspeha, \u010de ne bi bilo njihovega petega \u010dlana, Georga Martina, Pink Floydi brez Boba Ezrina verjetno ne bi ustvarili umetnine <em>The Wall<\/em>, U2 pa bi brez Briana Ena ostali samo dobra skupina in ne super zvezde.<\/p>\n<p>Mehanizmi, ki prav tako vplivajo na uspe\u0161nost glasbenikov, \u0161e posebno skozi ustvarjalni proces, so tudi ne\u017eivi ali neglasbeni in je zato njihov pomen velikokrat popolnoma spregledan. Prvi od ne\u017eivih dejavnikov je ambient v snemalnem studiu. Z ambientom mislimo na svetlost in zra\u010dnost prostora v katerem poteka kreativni proces ter na njegovo opremljenost. Nekateri glasbeniki in producenti so bolj produktivni in u\u010dinkoviti v ve\u010djih, ne zadu\u0161ljivih, modernih in svetlih snemalnih studiih, medtem ko imajo nekateri morda raje mra\u010dne, zakajene studie, ki se nahajajo nekaj metrov pod zemljo, v kleti. Odvisno kaj spodbudi njihovo ustvarjalnost in kje se dobro po\u010dutijo.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10095\" rel=\"attachment wp-att-10095\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft  wp-image-10095\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_3-600x399.jpg\" alt=\"\" width=\"358\" height=\"238\" \/><\/a>Kon\u010dni glasbeni izdelek prevzame zalo\u017eba. Glasbena zalo\u017eba je podjetje, ki je v prvi vrsti povezano s tr\u017eenjem glasbenih posnetkov in videospotov. Ve\u010dinoma pa je zalo\u017eba tudi zalo\u017eni\u0161ko podjetje, ki se ukvarja s koordinacijo produkcije, distribucijo, ogla\u0161evanjem in promocijo glasbe glasbenih ustvarjalcev, s katerimi imajo podpisane pogodbe. Vedno so na lovu za novimi izvajalci, katerih talent bi lahko bil dobi\u010dkonosen. Na svetu obstaja ogromno manj\u0161ih, lokalnih, neodvisnih glasbenih zalo\u017eb (\u00bb<em>indie<\/em>\u00ab) in samo tri velike (\u00bb<em>major<\/em>\u00ab) glasbene zalo\u017ebe: <em>Universal Music Group, Sony Music Entertainment <\/em>in<em> Warner Music Group<\/em>. Do leta 2011 je med \u00bb<em>majors<\/em>\u00ab spadala tudi zalo\u017eba <em>EMI (Electric and Music Industries),<\/em> ki so jo kupile ostale tri \u00bbvelikanke\u00ab.<\/p>\n<p>Manager je zadol\u017een za povezavo glasbenika in glasbene zalo\u017ebe ter v nadaljevanju spremlja sodelovanje med njima z nadzorom nad potekom snemanj, promocije, tr\u017eenja, distribucije in prodaje. Prav tako je zadol\u017een za komunikacijo z mediji in s tem za ustvarjanje prepoznavnosti glasbenega izvajalca. Delo managerja je v prvi vrsti zmo\u017enost pogleda na celo sliko. Vedeti, kaj glasbeni izvajalec ali skupina po\u010dne in zakaj to po\u010dno. To pomeni, da mora imeti vpogled v vse aktivnosti skupine ali posameznikov ter vedeti, s kom sodelujejo. Dober manager mora izredno dobro poznati glasbeno industrijo in prilo\u017enosti, ki se pojavljajo znotraj nje, imeti mora dobre komunikacijske in pogajalske sposobnosti, kot tudi sposobnost navezovanja novih pomembnih stikov. Prav tako mora imeti v glavi vizijo glasbene prihodnosti izvajalcev. Glasbeni izvajalec se tako lahko sprosti, odmisli posel in se osredoto\u010di na kreativno ustvarjanje. Iz vseh managerjevih nalog, lahko povzamemo, da ima lahko kakovosten in u\u010dinkovit manager izredno velik vpliv na uspe\u0161nost glasbenega izvajalca.<\/p>\n<p>Ljudje, ki delujejo znotraj zalo\u017ebe investirajo v izvajalce, jih promovirajo ter poskrbijo za njihov imid\u017e in videz. Tudi to so neglasbena ozadja, ki poskrbijo za razpoznavnost glasbenega izvajalca oz. skupine. Ve\u010dina glasbenih izvajalcev ima \u017ee v za\u010detku svoje glasbene kariere jasno oblikovan imid\u017e, ki jih lo\u010di od drugih in iz njih naredi nekaj posebnega. Tako tudi v glasbeni industriji imid\u017e definira glasbenika kot tip \u010dloveka in kot produkt, ki je ume\u0161\u010den v dolo\u010den glasbeni \u017eanr. Imid\u017e glasbenika ne vpliva le na njegovo prepoznavnost, ampak tudi na razumevanje in prepoznavanje njegove glasbe. Zato je imid\u017e izvajalca bistvenega pomena za produkcijo in potro\u0161njo popularne glasbe. Ka\u017ee na zvrst glasbe in na izvajal\u010devo \u017eivljenjsko usmerjenost. Njegova podoba in stil so klju\u010dne to\u010dke za prepoznavanje njegovih obo\u017eevalcev. Tega se zavedajo tudi glasbene zalo\u017ebe, zaradi \u010desar se v dana\u0161njih \u010dasih dogaja, da zalo\u017eba popolnoma spremeni stil glasbenega izvajalca, \u010de meni, da bo to prineslo bolj\u0161o razpoznavnost in z njo bolj\u0161o prodajo.<\/p>\n<p>Odrski nastop je danes veliko bolj pomemben, kot je bil v\u010dasih. Danes glasbeniki \u017eivijo od koncertov, medtem ko so v\u010dasih \u017eiveli od prodaje albumov. Manager s svojimi agenti poskrbi za \u010dim ve\u010dje \u0161tevilo nastopov na \u010dim \u0161ir\u0161em podro\u010dju in v dogovoru z izvajalcem, s katerim sodeluje, pripravi listo zahtev, ki jih mora organizator prireditve zagotoviti zavoljo realizacije nastopa. Gre za tako stroge pogoje, da je nastop lahko na licu mesta, nekaj minut pred za\u010detkom, odpovedan. Osebni tehnik (<em>roadie<\/em>), tonski tehnik, svetlobni tehnik, varnostnik, ter scenograf so prav tako pomemben del ozadja, ki pripomore k strokovnemu in kakovostnemu nastopu.<\/p>\n<p>Koncertom, ki vklju\u010dujejo ve\u010dje \u0161tevilo razli\u010dnih nastopajo\u010dih glasbenih izvajalcev in navadno trajajo ve\u010d dni, pravimo festivali. Za razliko od koncertov, ki tipi\u010dno ostajajo v okvirih enega glasbenega \u017eanra ali okvirih dela dolo\u010denega glasbenega ustvarjalca, festivali pokrivajo \u0161irok spekter glasbe. Tako zaradi lokacijskih kot tudi masovnih razse\u017enosti tak\u0161nih festivalov se ti navadno odvijajo na odprtih, zunanjih prizori\u0161\u010dih. Za\u010detki glasbenih festivalov segajo v 60. leta, ko se je zgodil prvi ameri\u0161ki rock glasbeni festival <em>Monterey International Pop Music Festival<\/em>. Nekaj let kasneje mu je sledil verjetno najslavnej\u0161i kultni glasbeni festival v zgodovini, <em>Woodstock<\/em> (<em>Woodstock Music and Art Fair<\/em>).\u00a0 <em>Woodstock<\/em> je pripomogel k vpisu rock skupin v profitno strukturo glasbene industrije. Glasbeni festivali so v svojih za\u010detkih bili nekak\u0161no kulturno in najve\u010dkrat dobrodelno gibanje oz. zborovanje svobodomiselnih mladih ljudi, ki so se zavzemali za vrednote kot sta ljubezen in mir ter protestirali proti tedanjim politi\u010dnim konfliktom. Prizadevali so si za dru\u017ebeni razvoj s pomo\u010djo glasbe in posledi\u010dno s tem vplivali tudi na razvoj glasbe. Tak\u0161en je bil tudi <em>Live Aid<\/em> (1985), ki je bil dobrodelni festival, namenjen pomo\u010di \u017ertvam lakote v Etiopiji. Dogodek je spremljalo 1,9 milijarde ljudi, kar je pomenilo ogromno promocijo za nastopajo\u010de. Danes veliko \u0161tevilo festivalov, ki se odvijajo ve\u010dinoma v poletnem \u010dasu, nima ve\u010d globljega pomena od prekomernega pijan\u010devanja in valjanja v blatu.<\/p>\n<p>Glasba ne \u017eivi lo\u010deno ali izolirano od dru\u017ebe ali kulture, ki jo proizvaja. Posredovana nam je preko televizije, radia in tiska, ki so med seboj povezani. Mediji vplivajo na na\u0161o recepcijo in razumevanje glasbe, a so v sodobni dru\u017ebi postali predvsem instrument \u0161irjenja propagande. A vendar ta promocijska kultura s posredovanjem popularne glasbe omogo\u010da glasbi, da traja tudi po koncu nastopa glasbene skupine ali po smrti glasbenega izvajalca. Tehnologije snemanja so omogo\u010dile \u00bbujetje\u00ab trenutka in ga naredile ve\u010dnega<a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10097\" rel=\"attachment wp-att-10097\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignright  wp-image-10097\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-600x398.jpg\" alt=\"\" width=\"382\" height=\"253\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-600x398.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-1024x680.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-768x510.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-1536x1020.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_5-2048x1360.jpg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 382px) 100vw, 382px\" \/><\/a><\/p>\n<p>Glasbene revije odsevajo glasbene izdelke \u010dasa, v katerem izhajajo. Predvsem neko\u010d so bile nekak\u0161en kreativni prostor, kjer so se oblikovali odzivi na nov glasbeni izdelek. Prvi pomembni glasbeni \u010dasopisi, ki so se kasneje prelevili v format revije, so bili britanska <em>Melody Maker <\/em>\u00a0in <em>New Musical Express<\/em> ter ameri\u0161ka <em>Billboard<\/em> in<em> Rolling Stone<\/em>.<\/p>\n<p>Razvoj lokalnih radijskih postaj in hitra rast trga s plo\u0161\u010dami sta <em>disc-jockeyem<\/em> (D.J.-jem) omogo\u010dala vedno pomembnej\u0161o vlogo v kolesju <em>show businessa<\/em> (prev. zabavna industrija). Takrat so imeli D.J.-ji oblast nad \u017eivljenjem ali zatonom umetni\u0161kih karier. Nekatere je zapeljalo, da so bili sopodpisniki izkori\u0161\u010devalskih pogodb v zameno za ve\u010dkratno predvajanje posnetkov. Obstajale so glasbene oddaje, ki so dvigovale kulturo rock glasbe. V 60. in 70. letih so bili na radijskih postajah zaposleni glasbeni uredniki, ki so imeli skoraj popolno svobodo pri odlo\u010danju, kaj se bo na teh radijskih postajah vrtelo.<\/p>\n<p>Televizija je bila pomemben na\u010din distribucije, promocije in oblikovanja glasbene industrije. Pojav televizije v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike in Veliki Britanijiv 50. letih je sovpadal z rojstvom rock&#8217;n&#8217;rolla. Televizija je pomagala pove\u010dati uspe\u0161nost novemu glasbenemu \u017eanru in uveljaviti veliko glasbenih izvajalcev, kot je bil na primer Elvis Presley, ki ga je televizija oblikovala v mladinsko ikono. Za obo\u017eevalce je bila televizija edini na\u010din, na katerega so lahko videli \u017eive nastope svojih najljub\u0161ih glasbenikov. Tako so se za\u010dele pojavljati popularno glasbene oddaje. Najbolj znane od teh, ki so se za\u010dele predvajati v 50. letih, so bile <em>American Bandstand<\/em>, <em>Your Hit Parade<\/em> in <em>The Big Record<\/em> v Ameriki, Velika Britanija pa je imela<em> Juke Box<\/em> in <em>Top of The Pops<\/em>.<\/p>\n<p>Od takrat naprej se je vpliv televizije samo ve\u010dal. Pojav televizije je s svojimi tr\u017enimi strategijami \u0161e posebej pomagal priljubiti rock glasbeni \u017eanr in njegove izvajalce ob\u010dinstvu. Ko so se glasbeniki prvi\u010d pojavili na televizijskih ekranih v raznih glasbenih oddajah, jim je bilo mesto med zvezdami skoraj takoj zagotovljeno.<\/p>\n<p>To se je \u0161e stopnjevalo s prihodom MTV-ja (<em>Music Television<\/em>) in videospota v 80. letih. Glasbo je nadomestila slika (<em>Video killed the Radio Star<\/em>) in v ospredje je bila postavljena zunanja podoba glasbenih izvajalcev.<\/p>\n<p>Mehanizmi glasbene industrije vsekakor igrajo pomembno vlogo pri doseganju uspe\u0161nosti glasbenih izvajalcev. Nekateri izmed njih so bolj vplivni kot drugi, vendar so vsi, ki smo jih na\u0161teli, zagotovo pomagali pri popularizaciji glasbenih izvajalcev in njihovega pomena ne gre zanemariti. Pozabiti pa ne smemo na glavni cilj tako nevidnih mehanizmov glasbene industrije kot tudi vidnih. Njihova sodelovanja so del vi\u0161jega cilja, ki je v vseh primerih povezan s pridobivanjem kapitala. Vsa promocija, ki jo omogo\u010dajo mehanizmi, je naslovljena na potro\u0161nike, ki glasbo in njene izvajalce kupujejo kot gospodarsko blago. Vsak glasbeni izvajalec pa ni primeren za tr\u017eenje, za to mehanizmi skrbno izbirajo tiste, ki bodo prinesli velike zneske v blagajno glasbene industrije. Tako imajo samo nekateri oz. dolo\u010deni glasbeni izvajalci mo\u017enost zasloveti, saj morajo pred tem \u010dez \u0161tevilne filtre, ki odlo\u010dajo o tem, katere bo ob\u010dinstvo najverjetneje kupilo.<\/p>\n<p>Skritih oz. manj vidnih mehanizmov iz ozadja glasbene industrije, ki potiskajo kolesje naprej, ali pa tudi nazaj, je zelo veliko. Ta sodelovanja so lahko izjemno koristna in so mnogim glasbenikom prinesla zvezdni\u0161tvo ter bila tako ali druga\u010de zaslu\u017ena za razvoj rock glasbe. Zato je pomembno, da jih ne prezremo in se zavedamo njihove klju\u010dne funkcije, o kateri se \u017eal zelo redko govori in premalo ve. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti obdr\u017eati vsaj kan\u010dka zdrave kriti\u010dne distance.<\/p>\n<p><strong>\u00a0LITERATURA IN VIRI<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Adorno, Theodor W. 1986. <em>Uvod v sociologijo glasbe<\/em>. Ljubljana: DZS.<\/li>\n<li>Barbari\u010d, Peter. 1996. <em>Okopi slave<\/em>. Ljubljana: Vitrum.<\/li>\n<li>Brown, Jake. 2012. <em>Behind The Boards: The Making of Rock&#8217;n&#8217;Roll&#8217;s Greatest Records Revealed<\/em>. Milwaukee: Hal Leonard Books.<\/li>\n<li>Cunningham, Mark. 1997. Guitars On The Record. <em>Total Guitar<\/em> 26: 54\u201359.<\/li>\n<li>DeRogatis, Jim. 2006. Revolution! <em>Guitarist<\/em> 284: 56\u201359.<\/li>\n<li>Di Perna, Alan in Tolinski Brad. 1993. Wall of Sound. <em>Guitar World<\/em> 14(2): 79\u2013123 .<\/li>\n<li>Dister, Alain.1996. <em>Rock v\u010deraj, danes, jutri<\/em>. Ljubljana: DZS.<\/li>\n<li>Jones, Sarah. 1996. Bob Rock, The Name Says It All. V <em>Music Producers: Conversations with Today&#8217;s Top Hit Makers<\/em>, ur. Barbara Schultz, 18\u201323. Michigan: Intertec Publishing Corporation.<\/li>\n<li>Kempf, Bosiljka. 2012. Glasba in mediji. <em>Odzven, spletna revija o glasbi<\/em>, 20. Marec. Dostopno prek: http:\/\/www.sigic.si\/odzven\/glasba-in-mediji (14. avgust 2014).<\/li>\n<li>Mills, Peter. 2012. <em>Media and Popular Music<\/em>. Edinburgh: Edinburgh University Press Ltd.<\/li>\n<li>Perone E., James. 2005. Woodstock. An Encyclopedia of The Music and Art Fair. Conneticut: Greenwood Press.<\/li>\n<li>Pirc, Helena. 2003. <em>Imid\u017e in glasbena industrija<\/em>. Dostopno prek: http:\/\/dk.fdv.uni-lj.si\/dela\/Pirc-Helena.PDF (9. Avgust 2014).<\/li>\n<li>Sercombe, Laurel. 2006. Ladies and gentelmen The Beatles: The Ed Sullivan Show, CBS TV, February 9, 1964. V <em>Performance and Popular Music<\/em>, ur. Ian Inglis, 1. Poglavje. Hampshire: Ashgate Publishing Limited.<\/li>\n<li>Shuker, Roy. 2008. <em>Understanding Popular Music Culture<\/em>. New York: Routledge.<\/li>\n<li>Stewart, John. 2007. Rock Climbing. <em>Guitarist<\/em> 286: 66\u201367.<\/li>\n<li>\u0160inkovec, Ana. 2009. <em>Sodobna urbana glasba v slovenskem prostoru\u2013uspeh in promocija glasbenega izvajalca<\/em>. Dostopno prek: http:\/\/dk.fdv.uni-lj.si\/diplomska\/pdfs\/sinkovec-ana.pdf (11. Avgust 2014).<\/li>\n<li>Targ Brill, Marlene. 2010. <em>America in the 1980&#8217;s<\/em>. Minneapollis: Twenty-First Century Books.<\/li>\n<li>Touzeau, Jeff. 2007. The Doors. V <em>Electronic Musician Presents: The Recording Secrets Behind 50 Great Albums<\/em>, ur. Kylee Swenson Gordon, 6. Poglavje. Wisconsin: Backbeat Books.<\/li>\n<\/ol>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10096\" rel=\"attachment wp-att-10096\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10096\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Glasbena-industrija_4-600x399.jpg\" alt=\"\" width=\"375\" height=\"249\" \/><\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Razmi\u0161ljanje o tem, kaj se je dogajalo za tistimi, ki so postali legende.<\/p>\n","protected":false},"author":88903,"featured_media":10093,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-10092","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10092","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88903"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10092"}],"version-history":[{"count":8,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10092\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10119,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10092\/revisions\/10119"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10093"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10092"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10092"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10092"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}