{"id":10140,"date":"2014-10-07T11:55:53","date_gmt":"2014-10-07T09:55:53","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10140"},"modified":"2014-10-07T12:14:28","modified_gmt":"2014-10-07T10:14:28","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-32","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10140","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (32)"},"content":{"rendered":"

\"gradmaster<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Grandmaster Flash and the Furious Five : The Message<\/em> <\/strong>(Sugar Hill Records, 1982)<\/p>\n

The Message<\/em>. Sporo\u010dilo. Poslanica z robov severnoameri\u0161kega \u010drnega geta. Tudi \u010de bi mlada \u010drnska banda iz Ju\u017enega Bronxa leta 1982 v studiu naredila samo ta komad in ga odbrbljala, \u00bbrapala\u00ab, bi \u0161la v zgodovino. Tako mo\u010dnega glasbenega sporo\u010dila, krika, opozorila, svarila iz velemesta \u017ee dolgo ni poslal nih\u010de. V \u010dasu, ko je bil zahodni svet po\u0161teno utrujen od disko vro\u010dice sobotne no\u010di (spomnimo se, junak filma, ki ga je odplesal John Travolta, je bil vendarle mladi delavec iz Brooklyna), ko je bil punk varno pospravljen v \u017eanrske predale in je imel \u00bbomejeno javno podobo\u00ab (prosto po razpi\u0161toljenem Johnu Lydonu), na njegovem pogori\u0161\u010du pa so v untergruntu rasli in igrali druga\u010dni rock bendi, je New York stresel potres: The Message<\/em>, rap, hip hop, scratch<\/em>, gramofonarji, grafiti, video, break dance<\/em>, ritem ma\u0161ine, sampling ,velikanski kasetniki \u2013 ghetto blasters<\/em> (takole spotoma, na newyor\u0161kem metroju so spet v modi, ko \u010drnski mulci ob njih izvajajo akrobatske vragolije za napitnino od turistov in me\u0161\u010danov). Za trenutek je izgledalo, da bodo bande hip hop mlade\u017ei izpodrinile tolpe, ki so se \u0161le sivo ekonomijo. Ni bilo tako.<\/p>\n

Njegovi seizmi\u010dni u\u010dinki trajajo \u0161e danes, vendar na drugi ravni, ki je bolj \u017ealostna plat korporativnega kanaliziranja popularne govorice ulice in hip hopa, ki je v domicilnih ZDA po\u0161astno velika industrija \u2013 ah, pa to izrecimo proti razvodenelim kulturnim \u0161tudijem \u2013 za uspelo proizvodnjo popolne pasivizacije, podreditve, znam\u010denja ve\u010dine \u010drnske in latino populacije. Dobra prou\u010devalka rapa Tricia Rose se v knjigi Hip Hop Wars<\/em> spra\u0161uje, \u00bbo \u010dem govorim, ko govorimo o hip hopu in zakaj to \u0161teje?\u00ab<\/em>: dana\u0161nji komercialni hip hop, in z njim ne misli nobenega konkretnega posameznika, naj je \u0161e tako alternateven, druga\u010den, ozave\u0161\u010den, roots<\/em>, itd., je predvsem ponorela promocija diskurza o gangstas<\/em>, pimps & hoes<\/em> za mainstreamovsko potro\u0161njo hip hopa. Sveto trojico hip hopa \u2013 gangsterja, zvodnika in kurbo \u2013 so ustvarili in jo reproducirajo beli mainstream, \u010drnska mlade\u017e, \u010drnski moguli in mno\u017ei\u010dni mediji, ki vsi skupaj poganjajo velikansko ma\u0161inerijo in mastno slu\u017eijo iz nje.<\/p>\n

O slavnih in mitskih za\u010detkih rapa in kulture hip hopa pa velja re\u010di tole: hip hopa ne moremo zvesti na monolitno ameri\u0161ko \u010drnsko kulturo. V newyor\u0161kem Bronxu, ki je socialno in fizi\u010dno razpadal v sedemdesetih letih, se je formiral na prese\u010di\u0161\u010du petih razli\u010dnih \u00bbkultur\u00ab, ki so \u010drpale iz \u00bbafri\u0161ke dedi\u0161\u010dine\u00ab v ZDA: anglofonski potomci s karibskega otoka Barbados (denimo, mati in sestri Afrika Bambaate so s tega karibskega otoka, ravno tako dru\u017eine Grandmasterja Flasha); \u010drnski Jamaj\u010dani, ki so \u017eiveli v Bronxu (kajpak DJ Kool Herc); mo\u010dna kubanska skupnost, ki je k zgodnjim improvizacijam v breakdanceu<\/em> pridala ritme na kongih; vplivna portori\u0161ka diaspora (zgodaj so prevzeli afroameri\u0161ki pouli\u010dni ples in ga dopolnjevali, bili so izvrstni risarji grafitov) in severnoameri\u0161ki \u010drnci. Dodajmo \u0161e mainstreamovska (belsko) kulturo s subkulturnimi odvodi in zgoraj na\u010deto vpra\u0161anje, kako je najedla, preoblikovala hiphop kulturo in se za\u017erla vanjo. Nekaj je gotovo, hip hop je zgodovinsko bil najbolj vitalna globalna kulturna forma osemdesetih in za\u010detka devetdesetih let prej\u0161njega stoletja.<\/p>\n

Album The Message <\/em>ni bil robni v komercialnem pogledu, saj je takoj poletel na lestvice prodaj plo\u0161\u010d. Toda spregovorila je neka druga Amerika. Direkten, surov, realisti\u010den, plesen, besedilno in govori\u010dno navit. Je edini album, ki ga je v prvotni postavi posnela izvorna ekipa iz ju\u017enega Bronxa: DJ je bil Grandmaster Flash, rapali pa so Melle Mel, Kidd Creole, Cowboy, Mr. Ness, Rahiem. Gramofon in plata sta postali glasbili, sampling legitimen glasbeni postopek (denimo, v komadu \u00bbIt’s Nasty\u00ab je osnovna podlaga komad Tom Tom Club, \u00bbGenius of Love\u00ab). Kdor je tedaj sli\u0161al The Message<\/em>, ki je bil najprej singlica, podobno kot nekaj drugih komadov iz leta 1982 in \u0161e nekaj starej\u0161ih s konca sedemdesetih let, ki jih na tem albumu izvorno ni bilo, je verjel, da prihaja z drugega planeta. Ampak ne, prihajal je z na\u0161ega planeta. Utemeljitveni refren iz razsute mestne d\u017eungle, ki je obsedel na\u0161e glave takoj, ko smo ga zasli\u0161ali, kaj \u0161ele tiste v Bronxu, ostaja prvotni rimajo\u010di ritmi\u010dni verz zgodovine hip hopa: \u00bbDon’t push me, cause I’m close to the edge, I’m trying not to loose my head …<\/em>\u00ab<\/p>\n

K nekaj izbranim komadov z albuma, dostopnih na yt-ju, dodajamo \u0161e druga\u010dno osebno izkaznico New Yorka, ki ni reklamni korporativni slogan \u00bbI Love NY\u00ab – komad, realisti\u010dno uli\u010dno pripoved \u00bbNew York, New York\u00ab, in pa dvoumno u\u017eiva\u0161ki in depresiven \u00bbWhite Lines\u00ab, opis tega, kar vemo danes, namre\u010d da so tedaj \u010drnske soseske na\u010drtno navlekli na droge. V hi\u0161nem bendu zalo\u017ebe Sugar Hill je v studiu povlekel basovsko linijo Doug Wimbish s tovari\u0161i, ki so pozneje tvorili ogrodje dubovske ekipe Adriana Sherwooda. Don’t push me \u2026<\/em><\/p>\n