Labirint <\/em>(The Maze Runner<\/em>, Wes Ball, glasba John Paesano, 2014)<\/p>\n Ponovno gre za film, ki je nastal po knji\u017eni predlogi, ki je uspela najprej v svojem literarnem svetu, sedaj pa je pri\u0161la \u0161e na filmska platna. Vsaka tak\u0161na adaptacija ima nekaj dobrih, pa tudi nekaj slabih strani. O slednji ne bomo razpravljali, saj je vendar na\u0161a naloga, da se osredoto\u010damo na film, ki nam ima za ponuditi novo pustolov\u0161\u010dino. Gre za nekak\u0161en mladinsko-apokalipti\u010den sci-fi triller<\/em>, v katerem so mladostniki pa\u010d vezni \u010dlen med svetom zunaj in svetom znotraj. Pisatelj romaneskne serije The Maze Runner<\/em> je James Dashner (rojen 1972), ki je znotraj tega naslova napisal \u017ee \u0161tiri knjige (The Maze Runner<\/em>, 2009; The Scorch Trials<\/em>, 2010; The Death Cure<\/em>, 2011; The Kill Order<\/em>, 2012) s predvidenim izidom pete (The Fever Code<\/em>, 2016). Re\u017eiser Wes Ball (rojen 1985) sodi prav tako v mlaj\u0161o generacijo ustvarjalcev, torej med tiste, ki jih v tem trenutku \u017eene predvsem hitra kinematografija in strast po uspehu. Seveda pripravlja \u017ee nadaljevanje prvega labirinta (The Scorch Trials<\/em>), saj predvideva, da bo lahko peljal val uspeha \u0161e dalje. No, bomo videli.<\/p>\n Filmska zgodba pa poteka v tem prvem delu nekako takole: mladeni\u010d Thomas (Dylan O’Brien) se prebudi v dvigalu, ki po\u010dasi napreduje navzgor. Ko se zaboj ustavi in se odpro vrata, se Thomas znajde v koloniji fantov; ti mu izrazijo dobrodo\u0161lico v odprti prostranosti, ki jo obkro\u017ea velikanski betonski zid. Thomas je zmeden \u2013 pojma nima, kje je, od kod je pri\u0161el; ne spominja se star\u0161ev, svoje preteklosti, niti lastnega imena. Tudi njegovi novi kolegi (Alby\/Aml Ameen, \u00a0Minho\/Ki Hong Lee, Chuck\/Blake Cooper, Newt\/Thomas Brodie-Sangster, Gally\/Will Poulter) ne vedo, kako in zakaj so pristali tu. Vedo le, da se vsako jutro odprejo velikanska betonska vrata, ki vodijo v Labirint. Ob vsakem son\u010dnem zahodu se zapro. In da vsakih trideset dni mednje prispe nov fant. Zaradi predvidljivega delovanja Labirinta je bil Thomasov prihod pri\u010dakovan. Nih\u010de pa ni pri\u010dakoval, da se bo zaboj \u010dez slab teden spet odprl in bo iz njega stopila Teresa (Kaya Scodelario), prvo dekle med njimi. Thomas izve, da ima sleherni prebivalec tega podro\u010dja dodeljeno vlogo \u2013 od vrtnarjenja in zidanja do pripadni\u0161tva skupini elitnih teka\u010dev, ki bele\u017eijo zidove Labirinta, v katerem so ujeti in ki vsako no\u010d spreminja obliko. Teka\u010di imajo le dolo\u010den \u010das, da prete\u010dejo kar se da najve\u010d Labirinta, se vrnejo ob koncu dneva, preden se ta zaklene in se po njem zapodijo smrtonosni biomehani\u010dni stvori. \u010ceprav je novinec, oziroma ‘zelenec’, sta Thomasu Labirint in prostranost, ki jo oblega, nenavadno in nelagodno znana. Globoko v njegovih spominih je namre\u010d zakopano nekaj, kar utegne biti klju\u010d do re\u0161itve skrivnosti Labirinta in morda tudi sveta, ki le\u017ei onkraj.<\/p>\n Temu sledi Waiting In the Rain<\/em>, kar je precej dobro filmsko obarvana glasbena alegorija, s katero Paesano izpeljuje filmsko podobo Labirinta in temelj njegove resni\u010dnosti. Pri tem je zagotovo pomembno vpra\u0161anje, kaj labirint zakriva, kaj je na drugi strani teh neverjetnih kombinacij in, morda za \u010dlove\u0161tvo najpomembnej\u0161a dilema, zakaj je potrebno nekaj tako skrbno varovati in postavljati labirint kot nalogo in kot prepreko spoznanja. Obstaja cela serija razmi\u0161ljanj, ki so se pojavila ob koncu 20. stoletja na temo apokalipti\u010dnega konca in zloma sveta, izginjanje \u010dlove\u0161tva ter zemlje. \u017de leta 1857 (!) je Orestes Brownson zapisal, da je mislil, da smo uni\u010denje prignali do konca \u2013 vse kar je bilo (do tedaj) mo\u017eno razpustiti, je bilo razpu\u0161\u010deno, vse kar je bilo mogo\u010de uni\u010diti, je bilo uni\u010deno in prihaja \u010das, da se za\u010dne obnova, da se pri\u010dne \u010das pomiritve in ljubezni. Pomisliti moramo, da je pol stoletja za tem bila I. svetovna vojna, kmalu za tem velika depresija, potem pa II. svetovna vojna, katere posledice mislimo in vidimo \u0161e danes, ve\u010d kot 150 let po Brownsonovem apelu. Tako se resni\u010dno ne gre \u010duditi tak\u0161nim filmom, kakor je Labirint<\/em>.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Maze_5-600x266.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Maze_4-600x337.jpg\")
<\/a>Skladatelj filmske partiture sodi prav tako v mlaj\u0161o generacijo ustvarjalcev. To je John Paesano (rojen 1977), glasbenik, skladatelj, producent, dirigent in aran\u017eer, ki prihaja iz znamenite filmsko-glasbene \u0161ole Berklee (Boston). Za tokratni film je naredil kar precej\u0161njo partituro, ki obsega 21 glasbenih to\u010dk s skupnim trajanjem ve\u010d kot eno uro \u010diste glasbe. Prav je, da partituri prisluhnemo, saj nam odpira vrata v labirint na druga\u010den na\u010din. Prvi del, uvodna tema, ima naslov po filmu, torej kar preprosto The Maze Runner<\/em>. Predstavlja tudi glasbeno enoto, ki se kar nekako prepleta skozi ostale dele, ob\u010dutek pa imamo, da se spaja nenehno tudi z vsemi drugimi kompozicijami, ki jih je Paesano naredil za Labirint<\/em>. Precej sunkovita godalna figura in harmonsko mol-dur odpiranje je klasi\u010den pristop do spektakelske simfo-glasbe, s katero pridobi filmska podoba na mo\u010di in zgovornosti. Drugi del je What Is This Place<\/em>, nekak\u0161na kontemplativna glasbena \u010dipka, s katero nas skladatelj seznani. Sledi My Name is Thomas<\/em>, ne preve\u010d glasbeno prepri\u010dljiva kompozicija, ki temelji bolj na instrumentalnih barvah in seveda \u2013 na klavirskem zvoku. Tema je preprosta, postavljena v tremolo harmonsko strukturo, ki jo podpira pri njenem po\u010dasnem razvijanju. Paesano sledi skrbno premi\u0161ljenemu glasbenemu planu, saj nam ne razkriva kak\u0161ne velike melodije, temve\u010d se bolj pomika proti zvo\u010dnemu oblikovanju (dizajniranju) in s tem dosega u\u010dinek prisotne-neprisotnosti. Del Ben’s Not Right<\/em> nas prvi\u010d seznani s ‘teka\u010di’ in njihovo ne-mo\u017enostjo pre\u017eivetja. Skladatelj se osredoto\u010da na te\u017eka trobila in naredi sunkovito, nekoliko misteriozno obarvano glasbeno paleto hitrih prehodov in strmih ritmov. V tem duhu nadaljuje Banishment<\/em>, skoraj elegija na prej\u0161nje dogodke, ki pa se sprevr\u017ee v notori\u010dno, skoraj hipnoti\u010dno ponavljanje ritmi\u010dnega vzorca in sodobne glasbene tematike, ki vklju\u010duje tudi druge zvoke okolja.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Maze_3-600x399.jpg\")
<\/a>Paesano nadaljuje z Into the Maze<\/em>, tema\u010dno glasbeno zgodbo, ki se odli\u010dno poda na apokalipso \u010dlove\u0161tva in njegovih strojev. Labirint se nam namre\u010d ne ka\u017ee ve\u010d (samo) kot prepreka, temve\u010d kot realna bit, ki obstaja zaradi to\u010dno dolo\u010denega pomena in smisla. In opravlja kot tak\u0161en svojo dol\u017enosti. Mislec in humanist Jim Hougan skupaj s Susan Sontag opozarja, da je dru\u017eba dana\u0161njega \u010dasa zagotovo zbolela in \u017ee razpada, kakor razpada vsaka \u017eiva snov. Vendar pravi tudi, da ne obstajajo nikakr\u0161ne politi\u010dne re\u0161itve, ki bi ne bile v prvi vrsti zavezane kapitalizmu, ob tem pa ideologiji \u2013 in da kakr\u0161nakoli revolucija ne bi dosegla nikakr\u0161nega u\u010dinka, razen izrazito kratkoro\u010dnega. Saj gre lahko le za spremembo na\u010dina zdravljenja bolezni, ki pa je tako ali tako avtoimuna. Ko poslu\u0161amo Paesana, dobimo to\u010dno ta ob\u010dutek. Sledi pompozni Grivier!<\/em>, nato pa Going Back In<\/em>, kar je nekak\u0161na dvojica obupnih poskusov v iskanju re\u0161itve. Toda \u2013 kaj le je preko tega labirinta, na drugi strani? \u010ce nam je dano samo eno \u017eivljenje, kaj bomo z njim po\u010deli? Ali ima iskanje re\u0161itve resni\u010dno svoj smisel? S tem se nam ta glasba poka\u017ee kot pesimisti\u010dna opazovalka \u010dlove\u0161tva in komentatorka njegovega zatona.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Maze_2-600x337.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"