{"id":10177,"date":"2014-10-12T11:48:04","date_gmt":"2014-10-12T09:48:04","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10177"},"modified":"2014-10-13T08:36:20","modified_gmt":"2014-10-13T06:36:20","slug":"plosca-paul-simon-the-complete-albums-collection-sony-2013","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10177","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: Paul Simon \u2013 The Complete Albums Collection (Sony, 2013)"},"content":{"rendered":"

\"IMG_20141005_0002_simon\"<\/a><\/p>\n

Hudi\u010d je sestavljati kompleten (beri: \u201edokon\u010den\u201c) opus izvajalca, ki \u0161e brca. To\u010dneje, ki \u0161e ni rekel zadnje besede. \u0160e nekolikanj ve\u010dji hudi\u010d je o tem pisati. V zadnjih letih se je zgodilo kar nekaj \u201ekompletnih\u201c izdaj in celostnih pregledov, kar je odli\u010dno za prista\u0161e posameznega izvajalca in za kompletiste, za aktivnega izvajalca pa se zdi kot \u201enagrada za \u017eivljenjsko delo\u201c, kot neuradni namig, da si \u017ee star. Pri Sonyju so izdali kompletnega Dylana, kar je seveda dale\u010d od resnice. Pri Cashu je malce druga\u010de, ker je \u017ee ranjki. Paul Simon pa tudi sodi med izvajalce, ki br\u017e\u010das \u0161e niso izdali zadnjega albuma.<\/p>\n

Dobra novica pri\u010dujo\u010de zbirke je seveda, da so v njej vse uradne Simonove postgarfunklovske izdaje, sploh za prista\u0161a\/zbiralca, ki ima precej teh albumov na od \u017eivljenja utrujenih kasetah. Denimo, One Trick Pony<\/em> ali There Goes Rhymin’ Simon<\/em>. Poleg obeh koncertnih albumov je v zbirki 37 dodatnih pesmi, pri \u010demer \u017ee zastri\u017eemo z u\u0161esi. Prilo\u017eena je bogato ilustrirana knji\u017eica z vsemi podatki in esejem Ashleya Kahna, ki je (pre)kratek, kolikor toliko informativen, a bolj kot strokovno pisanje razkriva silno navdu\u0161enje nad opusom velikega avtorja. Seveda je \u010disto legitimno, \u010deravno bi si morda ob taki prilo\u017enosti \u017eeleli globljega uvida, temeljitej\u0161ih glasbenozgodovinskih umestitev in tudi kak\u0161nega komparativisti\u010dnega prijema. Sploh od osebe, ki je bila za svoje pisanje spremnih besedil k albumom nominirana za grammyja. Ampak naj bo. Faktografiji ni kaj o\u010ditati. Vsak album je lepo predstavljen z vsemi podatki, ki jih potrebujemo. Tudi \u0161katlica, v kateri je komplet shranjen, je li\u010dna, nemasivna, vendar pa \u201epodlo\u017ena krizama\u201c, kot bi dejal alanfordovski Grunf: \u010de jo boste preve\u010d prelagali po rokah, mizah ali policah, se lahko upre lepilo v njej.<\/p>\n

V zbirki je tudi znameniti \u201epredalbum\u201c, to\u010dneje zvo\u010dno asketski album The Paul Simon Songbook<\/em> iz leta 1965, na katerem se nahaja jedro poznej\u0161ega repertoarja dua Simon & Garfunkel. Slav\u010dek Art pri takih avtorskih nastavkih pravzaprav sploh ni imel mo\u017enosti, \u017eal pa tudi pozneje, sicer pevec, ki mu ni \u010desa o\u010ditati, ni pokazal silne avtorske navdahnjenosti. A to pravzaprav ni bistveno. Najbolj zanimivo je, da se Simonov pristop k lastnim pesmim v obdobju z Garfunklom ni kaj dosti spreminjal (tistih \u017ee obstoje\u010dih namre\u010d), zgolj malce bolj ali druga\u010de jih je podlo\u017eil, kar je (o\u010ditno) prispevalo k bolj\u0161i radijski kondiciji pesmi.<\/p>\n

Pozneje je bilo seveda druga\u010de. \u010ce je med poznavalci in tudi histori\u010dno (dodajmo: tudi komercialno) najbolj cenjen Simonov etnopoprockovski glasbeni pristop na albumih, kot sta Graceland<\/em> in The Rhythm Of The Saints<\/em>, je treba priznati, da se stari ma\u010dek glasbeno, marsikdaj tudi na ra\u010dun koherentnosti, ni ustra\u0161il ni\u010desar: od popa do gospela. Vse je preizkusil, bodisi na ravni pasti\u0161a (kvazigospel v skladbi Loves Me Like A Rock<\/em>) bodisi kot umetni\u0161ko usmeritev (\u201eart\u201c-pop v pesmi Still Crazy After All These Years<\/em> (preverite \u0161e razli\u010dico Raya Charlesa), etnopoprock na albumu Graceland<\/em>). Res je tudi, da v komplet albumov niso uvrstili kompilacije Greatest Hits Etc.<\/em>, prve uradne kompilacije, kjer najdemo izvirno singlovsko razli\u010dico pesmi Slip Slidin’ Away<\/em> \u2013 te v kompletu ni, vklju\u010dili so zgolj demo. Na nekaterih forumih zaradi te \u201enapake\u201c pri ocenah \u017ee odpadajo zvezdice, vendar v kompletih studijskih albumov kompilacij ponavadi ni, \u010de\u0161: to niso redne studijske izdaje, kar dr\u017ei. Gre za zbirke singlov in drugih uspe\u0161nic, za komercialne izdaje, s katerimi zalo\u017ebe bodisi polnijo praznine med rednimi izdajami, bodisi dodatno slu\u017eijo ob rednih izdajah.<\/p>\n

Konkretno: v zbirki so plo\u0161\u010de The Paul Simon Songbook<\/em> (1965), Paul Simon<\/em> (1972), There Goes Rhymin’ Simon<\/em> (1973), Live Rhymin’<\/em> (1974), Still Crazy After All These Years<\/em> (1975), One Trick Pony<\/em> (1980), Hearts And Bones<\/em> (1983), Graceland<\/em> (1986), The Rhythm Of The Saints<\/em> (1990), dvojni Concert In The Park<\/em> (1991), Songs From The Capeman<\/em> (1997), You’re The One<\/em> (2000), Surprise<\/em> (2006) in So Beautiful Or So What<\/em> (2011). Studijska frekvenca se je po letu 1975 precej zmanj\u0161ala, a to ponavadi ne moti velikega duha. Simon si je kvantiteto vedno dolo\u010dal sam, ponavadi je imel vedno kaj povedati. Za to je dobil tudi dvanajst grammyjev, grammyja za \u017eivljenjsko delo, komercialni uspeh pa tudi ni umanjkal. Zadnje \u010dase morda ne sega po vrhovih lestvic, a zato ni njegovo novo delo ni\u010d manj relevantno.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kompletna zbirka<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":10178,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-10177","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10177","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10177"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10177\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10191,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10177\/revisions\/10191"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10178"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10177"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10177"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10177"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}