Drakula: Skrita zgodba <\/em>(Dracula Untold<\/em>, Gary Shore, glasba Ramin Djawadi, 2014)<\/p>\n Ve\u010d kot 90 let po prvi filmski uprizoritvi zgodbe o Drakuli (gre za nemi film Nosferatu: simfonija groze<\/em> \/ Nosferatu: eine Symphonie des Grauens<\/em>, F. W. Murnau, 1922; v glavni vlogi Max Schreck;) kateremu je sledil \u0161ele skoraj deset let kasneje pravi Drakula<\/em> (Dracula<\/em>, Tod Browning in Karl Freund, 1931; v glavni vlogi pa legendarni Bela Lugosi kot grof Drakula ter Helen Chandler kot Mina), je tudi sedaj ta grozljivi lik v trenutku uro\u010dil ob\u010dinstvo in se kot ena izmed najbolj hipnoti\u010dnih legend v svojem slogu vra\u010da na velika platna in v srhljivo temo \u2013 vsem uprizoritvam pa je skupna literarna ideja, ki jo je napisal Bram Stoker. Vse od izida njegovega romana Drakula (1897) je ta priljubljeni lik za\u017eivel tako v \u0161tevilnih filmskih adaptacijah in animacijah kot tudi v literarnih delih in glasbi. Danes je enako aktualen, kot je bil skoraj 120 let nazaj, ko se je spro\u017eil ta kulturni fenomen groze. Kljub vseprisotnosti in priljubljenosti Drakule pa je zanimivo, da se zgodba o njegovem izvoru, oziroma nastanku, do sedaj \u0161e ni pojavila na filmskem platnu.<\/p>\n S tem likom so se v zgodovini filmske industrije pozabavali sicer mnogi ustvarjalci, nekaj najbolj signifikantnih pa je zagotovo potrebno na\u0161teti: v letu 1931 je nastal ‘\u0161panski odgovor’ na Hollywood, to je bil film Dr\u00e1cula<\/em> (George Melford in Enrique Tovar \u00c1valos, 1931; v glavni vlogi Carlos Villar\u00edas kot grof Drakula, glasba pa je bila sestavljena iz partitur Petra Ili\u010da \u010cajkovskega \/Labodje jezero\/, Richarda Wagnerja \/zaklju\u010dni del uverture Mojstrov pevcev N\u00fcrnber\u0161kih\/ ter Franz Schubertove Nedokon\u010dane simfonije\/). Sledil je prvi barvni film Drakula<\/em> (Terence Ficher, 1958; v glavni vlogi Christopher Lee, glasba James Bernard) in njegovo nadaljevanje Drakula: Princ teme <\/em>(Dracula: Prince od Darkness<\/em>, Terence Fisher, 1966; ter ponovno Christopher Lee v glavni vlogi in glasba James Bernard). Tudi v tretje je bilo podobno, saj je ponovno nastopil Christopher Lee v filmu Grof Drakula<\/em> (Count Dracula<\/em>, Jes\u00fas\/Jess Franco, 1970; glasba Bruno Nicolai) \u2013 ker je pa \u0161lo za nem\u0161ko produkcijo, je bil film distribuiran tudi pod naslovom Nachts, wenn Dracula erwacht, <\/em>torej Pono\u010di, ko se Drakula prebudi<\/em>. Nasledni film iz tega materiala je Drakula<\/em> (Dracula<\/em>, John Badham, 1979; v glavni vlogi Frank Langella kot grof Drakula, ob njem pa legendarni Laurence Olivier kot Van Helsing; glasbo je tokrat naredil mojster John Williams, zagotovo eno bolj znanih imen filmskih partitur). Za tem velja zagotovo omeniti \u0161e film Drakula<\/em> (Dracula<\/em>, Francis Ford Coppola, 1992; v glavni vlogi tokrat Gary Oldman kot grof Drakula, Antony Hopkins kot Van Helsing in Winona Ryder kot Mina \u2013 svojo kar dobro vloga pa je odigral tudi mladi Keanu Reeves kot Jonathan; glasba je bila v rokah mojstra po imenu Wojciech Kilar in film je dobil kar tri oskarje: za kostume, zvo\u010dne u\u010dinke in make-up). Prav ta film velja \u0161e danes za eno lep\u0161ih ljubezenskih zgodb in ne toliko grozljivo pripoved \u2013 ploh pa je postala znana skladba iz tega filma, zaklju\u010dni song z naslovom The Love Song for a Vampire<\/em> v izvedbi Annie Lennox. Umetni\u0161ko zanimiv je \u0161e prav gotovo Drakula: strani iz dnevnike device<\/em> (Dracula: Pages from a Virgin’s Diary<\/em>, Guy Maddin, 2002; v glavni vlogi Zhan Wei.Qiang in Tara Birtwhistle; kar je za ta film zanimivo pa je to, da je sneman v tehniki nemega filma, saj gre za sodoben balet, koreografiran po glasbi Gustava Mahlerja).<\/p>\n Zgodba je v okvirjih znana, tokrat pa gre takole: pi\u0161e se leto 1462. Transilvanija u\u017eiva v obdobju miru pod vladavino pravi\u010dnega in v boju utrjenega Vlada III, princa Vla\u0161ke, ter njegove ljubljene in pogumne \u017eene Mirene (Sarah Gadon). Skupaj sta dosegla sporazum o miru in zagotovila, da je njuno kraljestvo varno tudi pred Osmanskim cesarstvom, ki se v \u017eelji po globalni prevladi nenehno \u0161iri. Ko sultan Mehmed II. Osvajalec (Domenic Cooper) za svojo vojsko zahteva 1.000 vla\u0161kih otro\u0161kih bojevnikov, vklju\u010dujo\u010d edinega sina princa Vlada, mora slednji sprejeti te\u017eko odlo\u010ditev: ali bo sledil tradiciji in \u017ertvoval sina, kot je to pred leti naredil njegov o\u010de, ali pa bo se bo obrnil k tema\u010dnim silam in porazil Turke. Vendar pa bo s tem pogubil svojo du\u0161o in postal su\u017eenj teme. Vlad se po pomo\u010d zate\u010de k demonu (Charles Dance) in sklene faustovsko kup\u010dijo \u2013 tri dni bo imel na voljo mo\u010d stotih mo\u017e, hitrost padajo\u010de zvezde in pomo\u010d vseh bitij no\u010di, da bo lahko premagal svoje sovra\u017enike. Ob vsem tem pa bo nenehno \u010dutil neizmerno \u017eeljo po \u010dlove\u0161ki krvi. \u010ce se bo uprl \u017eelji po krvi, se bo ob koncu tretjega dneva spremenil nazaj v obi\u010dajnega \u010dloveka, v tem \u010dasu pa bo morda uspel re\u0161iti svoje ljudi in kraljestvo. \u010ce se sku\u0161njavi ne bo uspel upreti in bo okusil \u010dlove\u0161ko kri, bo prisiljen \u017eivotariti v sencah teme in se do konca \u010dasa hraniti samo s \u010dlove\u0161ko krvjo. \u0160e pred tem pa bo uni\u010dil vse, kar ljubi in kar mu je pri srcu. Njegove odlo\u010ditve ga peljejo proti njegovi diaboli\u010dni usodi in sprejetju ultimativne \u017ertve. A za nas je pomembno, da temu filmu tudi prisluhnemo.<\/p>\n Skladatelj Ramin Djawadi (rojen 1974) ima za seboj \u017ee mnogo filmskih partitur, med katerimi so verjetno najodmevnej\u0161e tiste v filmski seriji Igra prestolov<\/em> (Game of Trones, <\/em>2011-2014), saj je naredil filmsko glasbo za vseh 40 delov. Med drugimi deli velikega platna pa najdemo njegovo glasbo v filmih, kot so Varna hi\u0161a<\/em> (Save House<\/em>, Daniel Espinosa, 2012), pa Spopad Titanov<\/em> (Clash of the Titans<\/em>, Louis Leterrier, 2010), ali pa precej \u010dasa nazaj Rezilo: trojica<\/em> (Blade: Trinity<\/em>, David S. Goyer, 2004) in Iron Man<\/em> (Jon Favreau, 2008). \u017de po tem naboru vidimo, da gre za skladatelja, ki je usmerjen bolj v sci-fi<\/em> dramatiko in v mitologijo \u2013 tako je bilo skoraj pri\u010dakovati, da bo glasbeno oblikoval tudi novega grofa Drakulo.<\/p>\n Prva, uvodna skladba, ima naslov Prologue<\/em> in je dejansko nekak\u0161en uvod, prolog k samemu vpra\u0161anju tega mita. \u0160epetajo\u010d mo\u0161ki glas nas popelje v davnino, v \u010das pred spominom in nas uvede v skrivnost, ki jo je Bram Stoker neko\u010d spremenil v besede. Temna glasba, temne misli, temni \u010dasi \u2013 bi rekli. Sunkoviti mo\u0161ki zbor se v nadaljevanju spopada z globokimi trobili in tolkali, ustvarja vzdu\u0161je zagrobnega sovra\u0161tva in pri\u010dakovanja. Drugi del je pravzaprav osnovna tema filma z naslovom Dracula Untold<\/em>; gre za hitro in sunkovito glasbeno enoto, drzno postavljeno v orkester, polno dramati\u010dnih poudarkov in hkrati drobnega ritmi\u010dnega poganjanja. Ramin Djawadi o\u010ditno posega po precej filmsko-klasi\u010dni obliki glasbene dikcije, saj se dr\u017ei kar dobro slike in ideje same zgodbe. Sledi del Mirena<\/em>, elegija v stilu pravljice, mehko tkane partiture nekje med \u017eenskim vokalom in sanjami. Nasprotnik Drakule, Sultan Mehmed<\/em> dobi svoj glasbeni motiv, v katerega Djawadi vtke nekaj vzhodnja\u0161e melodike in in\u0161trumentarija. Sledi The Handover<\/em>, torej predaja. Temni toni godal sicer ka\u017eejo na ozadje tega dejanja, vendar se odli\u010dno spojijo s trzajo\u010do melodiko nekje nad melodi\u010dno linijo. Sledi morda najbolj zagonetni del te partiture z naslovom Eternal Love<\/em>. Med dvajsetimi deli, ki jih ima celotna glasbena paleta, se skladatelj prav v tem delu najbolj razgali. Ponudi nam nekak\u0161no na prvi pogled monotono premi\u0161ljevanje, vendar z \u017eenskim vokalom pre\u0161ije akordi\u010dno mehko paleto in nas zasanjano povzdigne v misel, da je lahko le ljubezen ve\u010dna. Ker je stkana iz obljube in dol\u017enosti. To pa je tisto, kar na koncu koncev premore resni\u010dno samo ljubezen. Zato tudi ta film, kljub grozljivosti in stra\u0161ljivosti, govori dejansko o tem. In vsekakor o najvi\u0161ji ceni, ki jo je potrebno za to pla\u010dati. Ramin Djawadi nadaljuje z glasbo z naslovom Janissary Attack<\/em> \u2013 in kakor je pri\u010dakovati gre za surovo, divjo glasbeno strukturo, ki se v svoji globinah dogaja ve\u010dinoma v ritmi\u010dni sekciji. Nato Broken Tooth<\/em>, s pri\u010detkom nekje v skrivnostnih arpeggio-glissandih<\/em>, nato pa izzveneva v oddaljenih vzdihih umaknjenih cloustrov<\/em> in drobnih melodi\u010dnih fraz. Odli\u010dna glasbena misel, sploh, \u010de zraven gledamo film. Nato sledi glasbeni tandem z naslovom Hand o’Bats Part 1<\/em> in part 2<\/em>, tipi\u010den simfo-pripovedni del transformacije, ki hodi z roko v roki s filmsko podobo. Vlad se pa\u010d spreminja v nekaj, kar bo postalo ikonografija dela Romunije, imenovane Transilvanija. Tako sledi This Life and the Next<\/em>, ponovno sre\u010danje z \u017eenskim vokalom, tokrat bolj v pripovednem, skoraj recitirajo\u010dem duhu, kar se smiselno nadaljuje v Son of the Dragon<\/em>, \u017ealostno glasbo \u017ealostne resnice. Ramin Djawadi se glasbeno nasloni na del The Brood<\/em>, glasbeno ‘leglo’ \u2013 kar pa je izredno zanimivo je orkestracija: pri\u010dne z udarci po strunah klavirja (s palicami od tolkal se igra v notranjosti klavirske harfe oz. igranje tako, da so tipke klavirja zadu\u0161ene) in iz tega izvije mo\u0161ki zbor, demoni\u010dno zaklinjanje in mrakobno iz\u017eivljanje v ritmi\u010dnih vzorcih. V delu Three Days<\/em> se umakne v po\u010dasno glasbeno strukturo, tipi\u010dno filmsko-slikovno pripoved, nato pa v delu Son of the Devil<\/em> razrije materiale prej\u0161njega sina, ki je pripadal zmaju. Sledi Lord Impaler<\/em>, torej zgodba tistega, ki ‘natika na kol’, grozljiva glasba z vsemi svojimi atributi \u2013 predvsem kar se ti\u010de orkestracije in mehkobnega pripeva, pravega nasprotja filmski podobi, krvavi in kon\u010dni.<\/p>\n Djawadi se ponovno pojavi kot mo\u010dan in sunkovit komponist v delu Vlad versus 1000<\/em>, saj mora pokazati tak\u00f3 mo\u010d kakor tudi premo\u010d novega vladarja teme in groze. Nato se zgodi ‘srebrni \u0161otor’, filmska zgodba v glasbi z naslovom The Silver Tent<\/em>, kjer je postavljena kon\u010da resnice med \u017eivljenjem, ljubeznijo in smrtjo, ki je ni. Zadnji dve glasbeni epizodi sta I Will Come Again<\/em>, ezoteri\u010dno obarvana oto\u017ena resnica, ki izzveneva nekje v ozadju spomina. In kon\u010dno Epilogue<\/em>, glasbeni in filmski epilog celotne zgodbe, v kateri domuje prakti\u010dno vse, kar nam ima ta ljubezenska drama za povedati.<\/p>\n Grof Drakula bi naj bil izmi\u0161ljena oseba, legendarni bojevnik \u2013 kar pa je res je to, da je \u017eivel v Transilvaniji vladar Vlad III Tepes (1431-1476), zapisi pa pravijo, da bi naj v svojih vojnah, v katerih je zasedel Vla\u0161ko, pobil ve\u010d kot 40.000 sovra\u017enih turkov. Naziv ‘dracul’ pomeni v romun\u0161\u010dini hudi\u010d<\/em> ali zmaj<\/em>, obstajali pa so celo vitezi Zmajevega reda. Kakorkoli obra\u010damo zgodbo, je tragi\u010dna iz vseh plati. In prav to je tudi poanta, ki preveva nov film o tem Stokerjevem anti-junaku. Sicer pa \u2013 kri ni voda.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Dracula_2-e1413218810644-600x240.jpg\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Dracula_3-600x254.jpg\")
<\/a>Tokratni film nam razkrije zgodbo o izvoru najbolj slavnega nesmrtnika, pred katerim vsi trepetajo, ko zaide sonce. V glavni vlogi je Luke Evans (ki ga poznamo iz filmov Hitri in drzni 6<\/em>, pa tudi Hobit<\/em>), katerega prava zgodovina pozna kot Vlada in se v filmu preobrazi iz zakletega mo\u017ea v vsemogo\u010dno bitje no\u010di.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Dracula_4-e1413218696103-600x275.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Dracula_5-e1413218909338-600x262.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"