{"id":10212,"date":"2014-10-14T12:23:58","date_gmt":"2014-10-14T10:23:58","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10212"},"modified":"2014-10-14T19:36:10","modified_gmt":"2014-10-14T17:36:10","slug":"koncert-joan-baez-v-ljubjani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10212","title":{"rendered":"KONCERT: Joan Baez v Ljubljani"},"content":{"rendered":"

\"Joan<\/a><\/em> foto: Mimi Inhof<\/p>\n

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, Ljubljana, 13. oktober 2014<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n

Joan Baez je v Ljubljani \u017ee bila, a to ne moti velikega duha. Tudi tokrat se je bolj ali manj dr\u017eala preverjenega repertoarja, kar je pravzaprav \u0161koda, saj njeni zadnji albumi, zlasti Day After Tomorrow<\/em> (2008), niso bili slabi – nasprotno. Z njega smo sicer sli\u0161ali uvodno pesem, God Is God<\/em> Stevea Earla, s katero na trenutni turneji tudi sicer za\u010denja nastope. Spremljevalna zasedba je imenitno minimalisti\u010dna. Multiinstrumentalist Dirk Powell – na vseh \u017eivih brenkalih in godalih (mdr. kitari, banju, basu goslih) – je mo\u017e, za katerega je Steve Earle dejal, da je \u00bbbadass to the bone\u00ab<\/em>, kar bi lahko prosto prevedli \u00bbdober, da kar smrdi\u00ab, sama Baezova pa, da mu je bog dal skorajda prekomerno koli\u010dino talenta. Na tolkalih je Gabriel Harris, \u010digar mentor je bil Babantude Olatunji. Harris, podobno kot Powell, je precej igral v \u00bbvisoki dru\u017ebi\u00ab. \u017de \u010disto kratek brsk po Wikipediji razkrije celo paleto uglednih imen. Spremljevalna vokalistka je Baezina \u00bbpopotni\u0161ka pomo\u010dnica\u00ab, sicer triindvajsetletna pevka in avtorica Grace Stumberg, ki na uradni Baezini spletni strani pi\u0161e tudi blog s turneje. Ta je dobro sprejeta, koncerti so razprodani, tudi ljubljanska Gallusova je bila polna in vesela novica je, da je bilo opaziti precej mladih, ki dandanes, kot tudi sam vse bolj opa\u017eam, i\u0161\u010dejo alternative instantnim pogro\u0161nostim, s katerimi jih bombardirajo mainstreamovski mediji.<\/p>\n

Glasba Joan Baez je bila vedno sporo\u010dilna. Tudi v Gallusovi se je po\u0161alila, da je neko\u010d igrala dolge, po\u010dasne pesmi, zdaj pa jih z zasedbo nekoliko pohitri, da bi na tak na\u010din pretentala ob\u010dinstvo. Na nastopu dolgo\u010dasja ni bilo opaziti. Repertoar je bil umerjen tako, da je prina\u0161al nekak\u0161en prerez Baezine kariere, od novej\u0161ega k starej\u0161emu in tako po\u010dez. Z repertoarja Stevea Earla smo sli\u0161ali \u0161e znameniti Jerusalem<\/em>, ki je \u017ee nekaj \u010dasa ena osrednjih pesmi Baezinega repertoarja. Sli\u0161ite ga lahko tudi na njeni koncertni plo\u0161\u010di Bowery Songs<\/em> (2005). Sicer pa je po \u017ee omenjeni uvodni pesmi najprej posegla po Dylanovem repertoarju in izvedla pesem Farewell, Angelina<\/em>, ki jo je najvidneje predstavila prav ona na istoimenskem albumu leta 1965 (Dylanova razli\u010dica pa uradno ni iz\u0161la do leta 1991, \u010deprav je pesem igral na nastopih). Zatem je sledila Lily Of The West<\/em>, \u0161e en tradicionalen napev, ki ga takisto povezujemo z Dylanom, zlasti pri nas, kjer je njegov album Dylan<\/em> (1973) bil (upravi\u010deno) precej bolj priljubljen kot v tujini. V Dylanov repertoar je Baezova posegla \u0161e s pesmimi It’s All Over Now<\/em>, Baby Blue<\/em>, Seven Curses<\/em> in Forever Young<\/em>, ki jo je takisto posvojila in za katero je povedala, da je najbolj zahtevana pesem na njenih nastopih: \u00bbPeti jo moram vsepovsod!\u00ab Dylan jo je svoji dve studijski razli\u010dici objavil na albumu Planet Waves<\/em> leta 1974, pri nas pa jo poznamo zlasti v priredbi Toma\u017ea Domicelja. Za istoimensko slikanico je pesem sicer znova prevedel Jure Potokar, tretji prevod izpod peresa avtorja tega zapisa pa najdete v antologiji Dylanovih pesmi Ni \u0161e mrak<\/em> (Mladinska knjiga, 2014).<\/p>\n

Ob\u010dinstvo v Gallusovi ni \u0161krtarilo z apalvzi in odobravanjem, pri nekaterih pesmih je celo sodelovalo. Poleg Dylanovih priredb je bila razumljivo najve\u010d odobravanja dele\u017ena izvedba Seegerjeve Where Have All The Flowers Gone<\/em>, ki jo je Baezova za\u010dinila s slovensko zapetim refrenom \u00bbkdaj bomo izvedeli\u00ab – pesem je sicer \u017ee v \u0161estdesetih prevedel Toma\u017e Domicelj in jo izvedel z Bogdano Herman. Ro\u017eicam<\/em> je po intenzivnosti ploskanja sledila Gracias A La Vida<\/em>, pesem, ki \u0161e vedno velja za eno klju\u010dnih izvedb Joan Baez. Istoimenski album je leta 1974 bil zelo priljubljen tudi pri nas, pravzaprav je to pri nas br\u017e\u010das njena najbolj znana plo\u0161\u010da. Od \u00bbju\u017enoameri\u0161kih\u00ab, ali, v tem primeru bolje re\u010deno srednjeameri\u0161kih pesmi je zapela \u0161e Mi venganza personal, pesem nikaragvejskega revolucionarja Tom\u00e1sa Borgeja, nakar se je repertoar spet premaknil v severnoameri\u0161ke folkovske vode. Sli\u0161ali smo precej zanimivih izvedb. Med drugim spirituala Swing Low, Sweet Chariot<\/em> (\u00bbPela sem ga v Woodstocku\u00ab), ki je neko\u010d v davnih \u010dasih slu\u017eila kot uporni\u0161ka \u00bbpesem s klju\u010dem\u00ab pri su\u017eenjskih pobegih s planta\u017e, ve\u010dkrat pa tudi kot osmrtna pesem, pesem olaj\u0161anja, pa balade Joe Hill<\/em>, ki jo opisujejo kot eno najbolj priljubljenih himen delavskih sindikatov (\u00bbI dreamed I saw Joe Hill one night \/ alive as you and me\u00ab<\/em>; morda vas za\u010detek asociira na Dylanovo I Dreamed I Saw St. Augustine<\/em> s plo\u0161\u010de John Wesley Harding<\/em>), House Of The Rising Sun<\/em>, Cohenove Suzanne<\/em> in znamenite \u00bbmorilske balade\u00ab Marijohn Wilkin Long Black Veil<\/em>, ki jo je Baezova predstavila kot \u00bbnocoj\u0161njo country-westernovsko pesem\u00ab. Leta 1959 jo je prvi posnel Lefty Frizzell, med drugimi Johnny Cash in Nick Cave, Baezova pa je pesem posnela dvakrat, leta 1963 in 1970. Ljubitelji klasi\u010dnega rokenrola poznate Marijohn Wilkin med drugim po pesmi Cut Across, Shorty<\/em>, ki jo je pel Eddie Cochran, napisala pa je \u0161e vrsto drugih uspe\u0161nic.<\/p>\n

Uradni del koncerta sta zaklju\u010dili izvedbi hvalnice Amazing Grace<\/em> (\u00bbto je nekaj, kar igramo na tonskih vajah\u00ab) in proslula avtorska Diamonds And Rust<\/em>, ki bo br\u017e\u010das obveljala za najbolj\u0161o avtorsko stvaritev Joan Baez, pa ne zato, ker gre za Dylana, pa\u010d pa zato, ker pravzaprav ni pomembno, ali v pesmi gre zanj ali ne. Najve\u010djo mo\u010d zadobi, \u010de jo poslu\u0161amo kot nagovor raznoraznim duhovom, kot pretresljivo ontolo\u0161ko balado, pri kateri \u010dloveka, \u010de vsaj pribli\u017eno ni volkodlak, spreleti po vsej hrbtenja\u010di, ne glede na to, kolikokrat je pesem \u017ee sli\u0161al. Baezova je zame sicer bila vedno bolj \u00bbtehni\u010dna\u00ab pevka. V njenem glasu nisem nikoli sli\u0161al dosti emocij. Bila je himni\u010dna, uporni\u0161ka in belkantovska, izjemna interpretatorka, vendar vsaj zame ves \u010das nekolikanj \u00bbsterilna\u00ab. \u0160ele v pri\u010dujo\u010di pesmi Diamonds And Rust postane jasno, da ni zgolj \u00bbkraljica folk glasbe\u00ab, ampak tudi in zlasti ranljiva oseba, velika avtorica, \u010deprav se je le redkokdaj zares razkrila na tak na\u010din.<\/p>\n

Po uradnem koncu se je Baezova \u0161e dvakrat vrnila na oder. Prvi\u010d je zapela The Boxer<\/em> Paula Simona in Lennonovo Imagine<\/em>. Pri obeh je spodbujala tudi ob\u010dinstvo, naj poje zraven, ob\u010dinstvo pa se je odzivalo po najbolj\u0161ih mo\u010deh, zlasti v refrenih. Drugi dodatek je bil kraj\u0161i. Sli\u0161ali smo Blowing In The Wind<\/em> (te zgoraj, med sumarizacijo Dylanovih izvedb, nala\u0161\u010d nisem omenil) in potem so se lu\u010di pri\u017egale. Izvedba Blowing In The Wind je, kljub zlajnanosti doti\u010dne pesmi, bila br\u017e\u010das druga najpretresljivej\u0161a izvedba ve\u010dera. \u010clovek se namre\u010d naenkrat zave, da pred njim na odru stoji vitalna sedemdesetplusletna gospa dobre volje, ki je Blowing pela ob samem nastanku, ki je sodelovala v vseh najpomembnej\u0161ih dogodkih gibanja za dr\u017eavljanske pravice v \u0161estdesetih, ki je \u00bbmar\u0161irala na Washington\u00ab, ki je pela na Woodstocku, ki je bila velika Dylanova mentorica, tista, ki je poleg tria Peter, Paul and Mary njegove pesmi prva pripeljala na velike folkovske odre in z njimi tudi njega in ki je bila soudele\u017eena tudi v novej\u0161ih dru\u017ebenopoliti\u010dnih gibanjih (Bush & Co.). Njen glas je sicer zdaj nekoliko ni\u017eji in, kar se mene ti\u010de, \u017elahtnej\u0161i, duhovito in samoironi\u010dno pa je omenila, da jo od vseh hudih mar\u0161ev in pohodov bolijo noge. Na odru Gallusove se je pravzaprav odvrtela zgodovina popularne glasbe in dru\u017ebe zadnjih petdeset in \u0161e nekaj let. Ali je potemtakem \u010dudno, da \u010dlovek zve\u010der ne more zaspati?<\/p>\n

Kot se je v Gallusovi znova pokazalo, je Baezova \u0161e vedno tudi izvrstna kitaristka. \u017de rosno mladega Dylana (in \u0161e marsikoga) je presunilo njeno igranje kitare, na pri\u010dujo\u010dem koncertu pa je spet in znova presunilo tudi mene. In \u010deravno sta bila spremljevalna glasbenika odli\u010dna, bi ju, priznam, zlahka pogre\u0161al.<\/p>\n

 <\/p>\n

REPERTOAR:<\/span><\/strong><\/p>\n

God is god
\nAngelina
\nLily of the west
\nIts all over now baby blue
\nMi venganza personal
\nGracias a la vida
\nJust the way you are
\nJerusalem
\nSeven curses
\nWhere have all the flowers gone
\nForever young
\nSwing low sweet chariot
\nJoe Hill
\nGive me cornbread when i’m hungry
\nHouse of the rising sun
\nSuzanne
\nLong black veil
\nAmazing grace
\nDiamonds and rust<\/p>\n

1. DODATEK:<\/strong> <\/span><\/p>\n

The boxer
\nImagine<\/p>\n

2. DODATEK:<\/strong> <\/span><\/p>\n

Blowing in the wind<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pesmi, zapisane v zgodovino<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":10217,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-10212","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10212","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10212"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10212\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10228,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10212\/revisions\/10228"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10217"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10212"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10212"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10212"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}