Bes <\/em>(Fury<\/em>, David Ayer, glasba Steven Price, 2014)<\/p>\n Lahko bi rekli, da gre ponovno za en vojni film, vendar ni \u010disto tako. Dandanes se lahko tudi na vojno pogleda skozi o\u010di kamere nekoliko druga\u010de. Film pa gre takole: mesec april, leto 1945. Zavezni\u0161ka vojska bije \u0161e zadnje boje na evropski fronti; v spopadih utrjeni voja\u0161ki \u010dastnik z vzdevkom Wardaddy (Brad Pitt) poveljuje tanku znamke Sherman s \u0161est\u010dlansko posadko, ki jo za hrbtom sovra\u017enih sil \u010daka smrtonosna naloga. Tanke znamke Sherman (podobno kot ‘Bes’) so uporabljali predvsem Ameri\u010dani in zahodne zavezni\u0161ke sile v \u010dasu druge svetovne vojne. \u010ceprav so jih presegali precej te\u017eji in mo\u010dnej\u0161i nem\u0161ki tanki, kakr\u0161en je bil na primer model Tiger, so bili silno zanesljivi stroji, ki so svojo mobilnost dodobra izkoristili \u2013 prehiteli so nem\u0161ke tanke in jih napadli od strani.<\/p>\n Oblikovanje in mno\u017ei\u010dna izdelava Shermanov je svojevrsten \u010dude\u017e ameri\u0161ke industrijske zmogljivosti. Pred drugo svetovno vojno so bile ameri\u0161ke oklepne sile skromno opremljene s tanki. Vojna v Evropi in neizogibno sodelovanje Ameri\u010danov v njej je privedla do za\u010dasnega ukrepa: tank M3 Grant je bil oblikovan na podlagi preizku\u0161enih komponent. Tudi njegovega naslednika z nazivom M4 Sherman so odlikovali zanesljivost, enostavnost proizvodnje in vzdr\u017eevanja, vzdr\u017eljivost in standardizacija delov. Uporaba sistema mno\u017ei\u010dne izdelave iz industrije motornih vozil je omogo\u010dila izdelavo mno\u017eice tankov \u2013 med vojno so izdelali okoli 50 tiso\u010d Shermanov in razvili ve\u010d variacij.\u00a0Kakorkoli \u2013 sovra\u017enik je \u0161tevil\u010dno precej mo\u010dnej\u0161i in bolje oboro\u017een, in Don ‘Wardaddy’ Collier se s svojim vodom, okrepljenim zgolj z novinci, pri juna\u0161kem poskusu, da zada rano v samem osr\u010dju nacisti\u010dne Nem\u010dije, soo\u010da z ne najbolj\u0161imi mo\u017enostmi.<\/p>\n Re\u017eiser David Ayer pravi o filmu takole : \u00bbVojne je domala konec in umirajo\u010di slon \u2013 nacisti\u010dni imperij \u2013 je na kolenih. To je povsem druga\u010den svet kot tisti, ki smo ga vajeni iz obi\u010dajnih vojnih filmov, v katerih slavimo zmagovite pohode, kak\u0161ni so invazija na evropsko celino, Dan D ali Ardenska ofenziva \u2013 slovite bitke, pri katerih so sodelovale ameri\u0161ke \u010dete. Eno od pozabljenih obdobij so prav ti poslednji vzdihljaji nacisti\u010dnega imperija, ko je bila ameri\u0161ka vojska po letih bojev \u017ee pri koncu mo\u010di in je imela vse manj ljudi. Vojaki so bili iz\u010drpani. V drugi svetovni vojni so se borili, dokler niso zmagali ali padli, ali pa so jih hudo ranjene poslali domov. Ob propadanju fanati\u010dnega re\u017eima je nastalo okolje, v katerem je bil lahko vsakdo sovra\u017enik<\/em>.\u00ab Filmski skladatelj Steven Price (rojen 1977) je pravzaprav nase najbolj opozoril kot dobitnik oskarja za originalno partituro za film Gravitacija<\/em> (Gravity<\/em>, Alfonso Cuar\u00f3n, 2013), pred tem pa morda \u0161e najbolj kot glasbeni monta\u017eer v velikem projektu\u00a0Gospodar prstanov<\/em>\u00a0(pod re\u017eisersko roko Petra Jacksona in glasbeno taktirko Howarda Shora) in nekoliko manj v svojih drugih glasbenih projektih. Vsekakor pa se mu je v sodelovanju s Cuar\u00f3nom nasmehnila sre\u010da. Tokratno nalogo je opravil sicer zmerno dobro in smiselno, a nekoliko kratko. Z 19 skladbami zaokro\u017euje celoten film, kar je pa v minuta\u017ei nekoliko manj, kakor smo navajeni zadnje \u010dase pri filmskih skladateljih, ki si dajo resni\u010dno du\u0161ka.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Fury_2-600x400.jpg\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Fury_3-600x399.jpg\")
<\/a>Prva in hkrati naslovna tema filma je April 1945<\/em>. Gre za zna\u010dilno glasbo z ‘usodnimi’ zvoki, te\u017ekimi tolkali in uporabo mo\u0161kega zbora, kar lahko mirno re\u010demo, da je (vsaj po zvoku sode\u010d) posledica njegovega intenzivnega dela pri filmih Gospodar prstanov<\/em> in seznanitvijo s Shorovimi partiturami. Glasba je pragmati\u010dno te\u017eka, silovita in mra\u010dna \u2013 prav tak\u0161na, kakor je bilo to \u017ealostno obdobje \u010dlovekove zgodovine. Price nadaljuje z delom The War is Not Over<\/em>, s skoraj elegi\u010dnim umaknjenim glasbenim premi\u0161ljevanjem, ponovno z zborom nekje v ozadju \u2013 kot podpisom vseprisotnega \u010dloveka, na tej in oni strani topovskih, tankovskih in pu\u0161kinih cevi. Toda \u2013 vojna \u0161e ni kon\u010dana. Del Fury Drives Into Camp<\/em> nam ponudi \u017eenski vokal, zabrisan glas, kakor bi prislu\u0161kovali klicem iz zaledja \u2013 izven vojne vihre: na momente podobnemu petju siren, ki vabijo k svojim \u010derem \u2013 toda kako kon\u010dajo mornarji\/vojaki, vemo. Nato sledi Refugees<\/em>, begunci. Ritmi\u010dni vzorci, ki jih Price nastave na za\u010detku, se kakor izgubljeni koraki vgradijo v vokale, v njih izginjajo in jih hkrati konstituirajo kot melodi\u010dne enote, se katerimi se izoblikuje ves del. \u017denski vokal se kot v sanjah sprehodi preko zvo\u010dne plasti temnej\u0161ih glasov, kar pa nas ponovno popelje v mrakobno videnje filma in zgodovine. Ambush<\/em>, lahko bi rekli tudi zaseda, se pri\u010dne s svetlimi, ostrimi piski, katerim sledi neposredno ‘\u017eaganje’ kot ostrina ne-mo\u017enosti. Ali je vojak resni\u010dno samo \u010drka na papirju in obesek okoli vratu? V\u010dasih, \u017eal res. Praznina zadnjega akorda nas pospremi v praznino slike, upanja in pri\u010dakovanja.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Fury_4-600x399.jpg\")
a lahko tudi to svoj smisel.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Fury_5-e1413462381320-600x257.jpg\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"