{"id":10275,"date":"2014-10-22T01:28:03","date_gmt":"2014-10-21T23:28:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10275"},"modified":"2014-10-22T08:41:52","modified_gmt":"2014-10-22T06:41:52","slug":"plosca-u2-songs-of-innocence-island-2014","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10275","title":{"rendered":"PLO\u0160\u010cA: U2 \u2013 Songs of Innocence (Island, 2014)"},"content":{"rendered":"

\"u2_innocence\"<\/a><\/p>\n

Seveda sem nedolgo tega tudi sam kot uporabnik iTunes dobil v telefon in povsod drugam novi album U2, kar naj bi se bilo spodobilo po te\u017ekomilijonskem dealu z Applom. Moguli so privzeli, da je tak postopek obdarjevanja z albumom, ki se ga – poleg vsega drugega – \u0161e te\u017eko znebi\u0161, nekaj najbolj\u0161ega, kar se lahko zgodi uporabnikom. Leta 1987 bi \u0161e bil takega mnenja. Takrat so bili U2 na vrhuncu ustvarjalnosti, ki je trajalo nekje do 1991 in albuma Achtung Baby<\/em>, nakar je krivulja za\u010dela padati in se je nekolikanj dvignila zgolj pri albumu All That You Can\u2019t Leave Behind<\/em>, ki pa je hkrati naznanil vrhunec njihovega \u201cpop\u201d obdobja. To obdobje \u0161e vedno traja; \u010deravno so na albumu How To Dismantle An Atomic Bomb<\/em> vsaj pri zvoku kitar sku\u0161ali ponoviti osemdeseta, jim to avtorsko ni uspelo. Niti naslednji album New Line On The Horizon<\/em> ni bil bistveno bolj\u0161i. Nato so si fantje vzeli odmor. Zavrgli so baje kar nekaj dokon\u010danih projektov, letos pa obelodanili single Invisible<\/em><\/a>, ki takisto ni najbolj prepri\u010dal. Pri\u010dujo\u010di album je nastal dokaj hitro, kar se mu tudi pozna. Premor zasedbi ni prinesel resni\u010dno sve\u017eih idej.<\/p>\n

Ker se je po objavi na iTunes nad U2 zgrnil medijski lin\u010d, sem si, sicer skoraj povsem hladen ob poslu\u0161anju nove plo\u0161\u010de, dejal: vzemimo si malo ve\u010d \u010dasa in po\u010dakajmo na fizi\u010dno razli\u010dico plo\u0161\u010de. Morda se razkrije kaj, \u010desar poprej nismo opazili.<\/p>\n

Za medijski lin\u010d (beri: tudi s strani poslu\u0161alcev in sicer\u0161njih prista\u0161ev) so si U2 sicer krivi sami. Bono je \u017ee od za\u010detka devetdesetih bolj kot pevec nastopa\u010d, njihovi koncerti so bili bolj kot glasbeni dogodki nekak\u0161en odrski cirkus, kot so jih v\u010dasih uprizarjali denimo Pink Floyd, tedaj tudi sami izgubljeni, in kot jih ponavadi uprizarjajo pop zasedbe, da z njimi prikrijejo praznost svoje glasbe. Bono je vmes naredil tudi kariero mirovnika, ki je bila ves \u010das silno medijsko razbobnana, a s tem, vsaj v \u0161tartu nedvomno tudi dobrim namenom (Sarajevo, \u010deprav brez glasu ipd.), je Bono popolnoma pokopal ostrino nekdanjega dru\u017ebenega anga\u017emaja U2 \u2013 od po-poli-alterrockovskih udarnikov so postali nedeljski protestniki, ki jim nekako ne more\u0161 ve\u010d verjeti. Postali so preveliki za lastne \u010devlje, ujeli so se na famo velikega rockovskega benda. Bolj kot njihova glasba je konec devetdesetih in pozneje postalo zanimivo, s kom se dobiva basist Adam, Bono pa je tekal po svetu, od pape\u017ea do pape\u017ea in spet nazaj. Zares dobre pesmi, ki so se nabrale med letoma 1991 in 2014, torej take, ki so bile vsaj pribli\u017eno na ravni njihovih prej\u0161njih dose\u017ekov, bi br\u017e\u010das mirno lahko spravili na en sam album. Kite<\/em><\/a> je ena takih. Pa Staring At The Sun<\/em><\/a>. Z The Wanderer<\/em><\/a> sta Bono in Edge ustvarila eno svojih najbolj\u0161ih postachtungovskih pesmi, a pel jo je Johnny Cash, bendovska razli\u010dica pa potem nekako ni ve\u010d v\u017egala. Sodelovali so tudi s Cohenom v novi razli\u010dici pesmi Tower Of Song<\/em><\/a>. Bono je, ko se je oglasil v njej, vse pokvaril. Takisto pri izvedbi Hallelujah<\/em><\/a>.<\/p>\n

Skratka: U2 so \u017ee v devetdesetih izgubili fokus, nekaj, kar se velikim bendom rado dogaja, a velika ve\u010dina se jih nato tudi razide. Obstajajo tudi bendi, ki se razidejo prej, preden jim fokus pose\u017ee v kreativo, denimo R. E. M.. U2 pa so postali nekaj takega kot Pink Floyd: velik bend, ki pa je kreativno v \u010disti hibernaciji. Velik bend, ki je velik po privzetem, a nove generacije po\u010dasi ne bodo ve\u010d vedele, zakaj.<\/p>\n

Na mizi pred mano je deluxe fizi\u010dna razli\u010dica nove plo\u0161\u010de. \u0160e najbolj\u0161a pesem na njej je uvodni poklon Joeyu Ramonu<\/a>, sicer tudi singl. Na za\u010detku obeta tudi poklon Joeju Strummerju This Is Where You Can Reach Me Now<\/em>, a upanje hitro uplahne. Vse ostalo je pasti\u0161, denimo poklon Beach Boysom v pesmi California<\/em>, kjer naj bi uvod duhovito reinkarniral Barbaro Ann, pa to nekako ne uspe. Zvo\u010dno so popolnoma povpre\u010den rock bend s pop nastavki. Nikjer ni ostrine, ki bi vsaj spominjala na njihove najbol\u010dj\u0161e \u010dase. Tudi ko Edge na\u017ege kitaro, je vse to \u017ee sli\u0161ano \u2026 tudi pri katerem drugem bendu. Na\u010deloma naj bi \u201csli\u0161ano\u201d ne bilo tako zelo slabo, vendar naj bi to veljalo za pop bende, ne za enega najbolj anga\u017eiranih bendov osemdesetih, ki je bil hkrati \u0161e inovator na podro\u010dju u\u010dinkovite uporabe kitarskih efektov. Besedila se izgubljajo v kli\u0161ejih in puhlicah: \u201cMy body\u2019s not a canvas\u201d<\/em> \u2013 \u010disto res? \u201cThis is a song for someone.\u201d<\/em> Je to Petula Clark? Bend, ki je mojstrsko obvladal minimalizem v ljubezenskih pesmih (\u201cAll I Want Is You<\/em><\/a>\u201d) in kli\u0161eje v pisanju intimnih izpovedi u\u010dinkovito uporabil v svoj prid, zdaj samo \u0161e pi\u0161e kli\u0161eje. Iz njih ne naredi ve\u010d resni\u010dne udarne rockovske balade. Bend, ki je naredil albume, kot so October<\/em>, War<\/em>, The Unforgettable Fire<\/em>, Joshua Tree<\/em>, zdaj v pesmi Lucifer\u2019s Hands<\/em> (naslov obeta, U2 iz leta 1987 bi iz njega naredili cohenovsko-caveovski rockovski \u0161us) name\u010dejo nekaj sicer zanimivih referenc, a pesem o tipu, ki skoz izku\u0161njo na punkrockovski zabavi in tako naprej spozna, da ga \u017eenska nima ve\u010d v prime\u017eu, je le nekoliko preve\u010d spregledljiva (\u017eenska-Lucifer in obratno in tako naprej; kje smo \u017ee vse to sli\u0161ali?). Bono pa pove tudi: \u201cYes, I can change the world\u201d<\/em>. Ko bi vsaj bila zgolj samoironija!<\/p>\n

Kot dolgoletni prista\u0161 in raziskovalec glasbe benda (kriva sta Glasbena mladina in Rattle And Hum<\/em>) sem si, v miru pred raznimi medklici sovra\u017enikov Appla in zgra\u017eanjem nad \u201cprodajo\u201d, \u017eelel najti vsaj nekaj upanje vzbujajo\u010dega; da morda na koncu te ali na naslednji plo\u0161\u010di pa le\u2026 Upanje sicer umira zadnje, ne traja pa ve\u010dno. Zato bom na tole poglavje iz diskografije U2 z lahko vestjo pozabil. Ne kot odpustek, marve\u010d zato, ker si ni \u010desa zapomniti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kli\u0161ejsko<\/p>\n","protected":false},"author":30,"featured_media":10276,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6,4],"tags":[],"class_list":["post-10275","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-plosce","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10275","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/30"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10275"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10275\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10314,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10275\/revisions\/10314"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10276"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10275"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10275"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10275"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}