{"id":10285,"date":"2014-10-27T05:00:51","date_gmt":"2014-10-27T04:00:51","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10285"},"modified":"2014-10-20T17:29:23","modified_gmt":"2014-10-20T15:29:23","slug":"esej-razlike-med-glasbenimi-zanri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10285","title":{"rendered":"ESEJ: Razlike med glasbenimi \u017eanri v posprodukciji"},"content":{"rendered":"<p><em>povzeto po diplomski nalogi z naslovom <\/em><strong><em>Razlike med glasbenimi \u017eanri v postprodukciji,\u00a0 <\/em><\/strong><em>uspe\u0161no opravljeni na In\u0161titutu in akademiji za multimedije (IAM Ljubljana), dne 30. septembra 2014<\/em><\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10289\" rel=\"attachment wp-att-10289\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10289\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2-600x400.jpg\" alt=\"\" width=\"338\" height=\"225\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2-600x400.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2-1024x683.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2-768x512.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2-1536x1024.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_2.jpg 1600w\" sizes=\"auto, (max-width: 338px) 100vw, 338px\" \/><\/a><\/p>\n<p>V svoji raziskavi sem se odlo\u010dil za primerjalno produciranje \u017eanrov predvsem zato, ker sem \u017ee kot mlad poslu\u0161al mnogo razli\u010dne glasbe. Produkcija projektnega izdelka, na katerega se opiram pri tem delu je trajala tri mesece in rezultat je bila ena skladba, posneta na \u0161tiri \u017eanrsko razli\u010dne na\u010dine. Primerjalna produkcija razli\u010dnih \u017eanrov je zelo slabo dokumentiran proces, saj se mnogo producentov odlo\u010di za en \u017eanr in se v njem kar najbolj izpopolni. To je razumljivo, saj imamo ljudje radi razli\u010dne \u017eanre, z delom in pridobivanjem izku\u0161enj na specifi\u010dnem \u017eanru pa se producentu tudi pove\u010da konkuren\u010dna prednost. Tu pa so \u0161e vplivi okolja in preference producenta oz. strank.<\/p>\n<p>V\u010dasih \u017eanrov ni bilo toliko, kolikor jih je danes, saj je glasba najbolj napredovala tedaj, ko je napredovala tehnologija. Za\u010delo se je z anti\u010dnim igranjem na akusti\u010dna glasbila, kar se precej \u010dasa niti ni spreminjalo. Glasbila, ki jih poznamo sedaj, so se ve\u010dinoma razvijala skozi celotno \u010dlove\u0161ko zgodovino. \u0160ele v zadnjih stotih letih pa se je zgodil preporod, saj so bile izumljene tehnike snemanja in posledi\u010dno produkcije glasbe na mnogo na\u010dinov. Ustvarili smo nove in\u0161trumente, veliko danes sli\u0161anih zvokov pa \u017ee v osnovi sproduciramo z ra\u010dunalnikom. Zadnjih dvajset let je ve\u010dina posnete glasbe obdelane digitalno, zato je tudi te\u017eko sklepati, kako se bodo glasbeni \u017eanri razvijali in napredovali v prihodnje. Slednji so ve\u010dinoma posledica \u010dlove\u0161kega okusa in glasbene izobrazbe, ki je intelektualen proces in ki potrebuje glasbeno vzgojo ter u\u010denje. Zatorej ni samoumevno, da bo glasba napredovala v naslednjih nekaj letih kar sama od sebe. Razumljivo pa je, da najla\u017eje napredujejo orodja, s katerimi bo isto glasbo mogo\u010de ustvariti hitreje in la\u017eje. Literatura o glasbi posameznih \u017eanrov obstaja, vendar je glasbeno teoreti\u010dno orientirana (npr. ritem od popa-rocka-jazza &#8230; ali pa melodika in harmoni\u010dne progresije na podro\u010dju teh \u017eanrov).<\/p>\n<p>Za to raziskavo pa sem se odlo\u010dil, ker je malo virov, ki primerjajo produkcijo razli\u010dnih \u017eanrov med seboj, hkrati pa je veliko virov z enega podro\u010dja in posledi\u010dno veliko skladb. Tudi sam poslu\u0161am zelo veliko \u017eanrov in o njih premi\u0161ljujem. Pri svojem delu sem se nana\u0161al na referen\u010dne posnetke, ki so bili moj izbor pesmi med najbolj uveljavljenimi izvajalci dolo\u010denega \u017eanra. Obstaja veliko klju\u010dev, po katerih se deli glasba, med katerimi so na primer delitev na umetni\u0161ko vlogo in na\u010din ustvarjanja (art glasba, popularna in ljudsko izro\u010dilo), delitev na geografsko poreklo, na stil in na \u017eanr. Pri svoji nalogi sem pesem predelal tako, da njene razli\u010dice ustrezajo razli\u010dnim popularnim \u017eanrom.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10290\" rel=\"attachment wp-att-10290\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10290\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_3-600x337.jpg\" alt=\"\" width=\"310\" height=\"174\" \/><\/a><\/p>\n<p>V osnovi je \u017eanr kategorija, ki ozna\u010duje tip glasbe z dolo\u010deno kulturno mre\u017eo produkcije, njene cirkulacije in njenih pomenov, smislov in simbolov. Zato lahko re\u010demo, da definicija \u017eanra ni samo v glasbi, ampak tudi v ljudeh, ki si ustvarjajo dogovor kaj \u017eanr je. \u017danr je temeljna sila pri strukturiranju glasbenega udejstvovanja. Nakazuje kako, kje in s kom ljudje ustvarjajo in do\u017eivljajo glasbo. Brez posve\u010danja pozornosti \u017eanru bi bili slabo pripravljeni, da vsaj delno odgovorimo na mno\u017eico pomembnih vpra\u0161anj, med katerimi so:<\/p>\n<ul>\n<li><em>kako ritem in melodi\u010dna variacija sodelujeta?<\/em><\/li>\n<li><em>kaj poslu\u0161amo v dolo\u010deni skladbi?<\/em><\/li>\n<li><em>kako se glasbeniki sporazumevajo?<\/em><\/li>\n<li><em>kaj so funkcije in obi\u010daji v dolo\u010deni glasbeni tradiciji?<\/em><\/li>\n<li><em>ali razli\u010dni ljudje razumejo glasbo in kako jo uporabljajo?<\/em><\/li>\n<li><em>kako lahko razmi\u0161ljamo primerjalno o glasbi?<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>\u017danr je temeljnega pomena v smislu, da je koncept glasbe povezan s kategorijami in razlikami med njimi. Ne obstaja &#8220;splo\u0161na glasba&#8221;, obstaja lahko samo specifi\u010dna glasba. Pri pisanju skladbe se lahko dolo\u010da tudi podkategorija \u017eanrov in stil. Stil se nana\u0161a na to, kak\u0161ne so esteti\u010dne odlo\u010ditve pri glasbi. Mednje spadajo izbira ritma, variacij, na\u010din igranja na in\u0161trumente (npr. ubiranje ali brenkanje), ustvarjanje razpolo\u017eenja in osebnih stilov. Sam stil navdaja z ob\u010dutkom individualizma in naredi dolo\u010dene izvajalce prepoznavne. \u017danr je pa na\u010din, po katerem se glasbeni stili, teme in zvoki kategorizirajo in pod-kategorizirajo, da jih poslu\u0161alec prepozna. \u017danri, kot je blues, so lahko recimo prepoznavni po svoji liri\u010dni vsebini, instrumentaciji in stilu izvajanja. &#8216;Klasi\u010dna glasba&#8217; je nekoliko manj specifi\u010dna, a kljub temu pove dolo\u010denemu poslu\u0161alcu, kaj lahko od nje pri\u010dakuje.<\/p>\n<p>Pod\u017eanr je tam, kjer se \u017eanr in stil prepleteta in kjer je razlike med njima te\u017eko dolo\u010diti. Hiphop je tako splo\u0161en \u017eanr, toda \u010de vsebuje na primer rap, zvoke in tematike &#8216;gangsterskega&#8217; \u017eivljenja, mu pravimo kar <em>gangsterski rap<\/em>. Deljenje glasbe pa tudi promovira glasbena industrija za ogla\u0161evanje dolo\u010dene glasbe dolo\u010denemu poslu\u0161alstvu. Poznavanje \u017eanrov je pomembno, da lahko vemo, koliko lahko sploh vplivamo na predelavo pesmi. Besedilo je bilo v pesmih za moje delo \u017ee enotno, zato sem razliko med \u017eanri gradil na glasbenih in produkcijskih elementih.<\/p>\n<p>Ker je dolo\u010danje \u017eanra in pod\u017eanra stvar izku\u0161nje, dolgotrajnega in kompleksnega u\u010denja in \u010dlove\u0161ke percepcije, je povsem verodostojno, da sem se pri predelavi pesmi v razli\u010dne \u017eanre nana\u0161al na glasbene izdelke, ki so jih \u017ee ustvarili najbolj uveljavljeni izvajalci na svojem podro\u010dju. Kon\u010dni izdelek so bile \u0161tiri studijsko sproducirane skladbe razli\u010dnih \u017eanrov: blues, progresivni rock, pop in dubstep, s skupno dol\u017eino 18 minut in 38 sekund. Pri bluesu sem si za matrico vzel skladbe <em>Johna Lee Hookerja<\/em>, pri progresivnem rocku <em>Genesis <\/em>in <em>Pink Floyd<\/em>, pri popu <em>Lily Allen<\/em> in <em>Robbija Williamsa<\/em> in pri dubstepu pa <em>Skrillexa<\/em>. Pri produkciji sem uporabil razli\u010dne reference, ker nisem hotel, da bi ena skladba zvenela natanko tako kot matrica, ampak kot originalna, a tipi\u010dna predstavnica \u017eanra.<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10291\" rel=\"attachment wp-att-10291\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignleft  wp-image-10291\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_4-600x391.jpg\" alt=\"\" width=\"342\" height=\"223\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_4-600x391.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_4-1024x668.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_4-768x501.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_4.jpg 1107w\" sizes=\"auto, (max-width: 342px) 100vw, 342px\" \/><\/a>Ugotovil sem, da so razlike med \u017eanri pri nekaterih skladbah ve\u010dje, kakor pri drugih. Tako sem na primer pri bluesu poudarjal akusti\u010dne kvalitete; zvok sem samo jakostno uravnovesil ter z ekvilajzerjem rahlo &#8216;svetlil&#8217; pevca, da se je njegov glas prebil \u010dez kitare. Posnetke sem analogno rahlo zdistorziral, s \u010dimer sem dodal harmoni\u010dne distorzije, ki jih je ustvarjala oprema v \u010dasu <em>Johna Lee Hookerja<\/em>. Na nogo sem obesil generator sinusoidnega zvoka v podro\u010dju sub basov, s \u010dimer sem dodal nekaj basov, za frekven\u010dno uravnote\u017eeno in zapolnjeno sliko. Pri progresivnem rocku in popu sem ugotovil, da se uporablja v postprodukciji ve\u010dinoma intenzivne in raznovrstne u\u010dinke, vendar na druga\u010den na\u010din. Oba referen\u010dna izvajalca uporabljata celo paleto u\u010dinkov: distorzije, ekvilajzerje, kompresorje, delaye, flangerje, reverbe, stereo urejevalnike in podobno. Vendar so pri progresivnem rocku ti u\u010dinki bolj zato, da naredijo zvok zanimiv (distorzija, flanger), medtem ko so ostali u\u010dinki (kompresija in &#8216;carving&#8217; na EQ-ju) minimalni. S tem ohranjajo svojevrstno naravnost in nepreproduciranost. Pop na drugi strani prav tako i\u0161\u010de zanimiv zvok, ampak ima veliko in\u0161trumentov in snemalnih kanalov (bobni, ritmi\u010dni vzorci, ve\u010d kitar, basov, sintesajzerjev, pihal, orkestrov, ipd.) in zato je &#8216;prisiljen&#8217; uporabiti zvo\u010dne u\u010dinke stereo editorjev, kompresorjev, ekvalizerjev in drugih, da jim zagotovi prostor in \u010dim bolj zanimivo ter definirano vlogo v miksu. Ve\u010dinoma so ta orodja bolj intenzivna tedaj, ko bolj posegajo v prvotni zvok \u2013 na primer pri dubstepu sem ugotovil, da njegova produkcija poteka ves \u010das tako blizu ra\u010dunalni\u0161kih orodij, da se te\u017eko lo\u010duje med fazo skladanja, med ustvarjanjem aran\u017emaja, urejanjem in miksanjem; posledi\u010dno je med na\u0161tetimi \u017eanri prav ta sledni, torej dubstep, z u\u010dinki kar najbolj &#8216;pisan&#8217;. Vseboval je tako zelo intenzivne u\u010dinke postprodukcije, da bi se vokodiranje, pitch transformacije, delayi in \u0161um &#8216;sweepi&#8217; lahko bolj definirali kot glasbeni, oz. sredenjeprodukcijski kot pa postprodukcijski element. Razlike ocenjujem kot smiselne, pa tudi malo stereotipne. Po pogovoru z razli\u010dnimi, v postprodukciji izku\u0161enimi sogovorniki, sem se strinjal, da so lahko razlike med skladbami \u2013 pripadnicami istega \u017eanra, tudi zelo velike, v\u010dasih veliko ve\u010dje kot med pripadnicami razli\u010dnih \u017eanrov. Vseeno pa je pri\u0161lo do potez, za katere nisem vedel in od katerih sem se najve\u010d nau\u010dil.<\/p>\n<p>Z vsakodnevnim izobra\u017eevanjem (delom, branjem \u010dlankov in knjig ter gledanjem predavanj in tutorialov) opa\u017eam nove napake in te\u017eave (v\u010dasih celo kvalitetne stvari), do katerih je pri\u0161lo med produkcijo. \u010ceprav ocenjujem, da sem dosegel ve\u010dino zastavljenih namenov in ciljev se zavedam, da sem razlike med \u017eanri v postprodukciji naredil vendar nekoliko pristransko, saj sem izpeljal stvari, ki sem jih \u017ee prej na\u010drtoval in bi se jih nekdo drug lahko lotil popolnoma druga\u010de. Po drugi strani pa bi lahko rekel, da sem zelo zadovoljen, saj sem stvari naredil precej podobno kot je bilo predvideno. Delo z glasbeniki je potekalo dobro, vsi so se zelo potrudili, potekalo je po \u010dasovnih in finan\u010dnih planih. Predlogi mentorja so bili koristni in smiselni, z njimi sem dosegel, da so pesmi zvenele bolj zanimivo in profesionalno. \u00a0Ve\u010dji poudarek bi lahko dal samemu masteringu, a bi se ga moral \u0161e bolje nau\u010diti, za kar pa sem si vzel premalo \u010dasa. Posledi\u010dno zato, ker mi ga je seveda primanjkovalo. A to vendar dokazuje, kako zelo pomemben je mastering ali koliko dela je z njim! Vrhunski mastering in\u017eenir Bob Katz na primer pravi: \u201cZadnjih 10% dela vzame 90% \u010dasa.\u201d<\/p>\n<p>Pri produkciji skladb sem se dr\u017eal pravil, ki so postali skupni principi in so podobni pravzaprav vsem \u017eanrom. Med temi so:<\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; uravnote\u017eenost med levo in desno stranjo posnetka (glasnost in frekvence),<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; definirana stereo slika (zvoki so prostorsko ume\u0161\u010deni in se ne bojujejo za iste prostore),<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; za\u017eelena \u010dim ve\u010dja prisotnost alikvotov,<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; zveznost in enotnost izdelka,<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; frekven\u010dna uravnote\u017eenost (enakomerna prisotnost srednjih frekvenc, kot tudi basov in nizkih frekvenc na vsaki strani frekven\u010dnega spektra),<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; frekven\u010dna definiranost (zvoki so frekven\u010dno ume\u0161\u010deni in se ne bojujejo za iste frekven\u010dne predele),<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; izkoristek prostora za glasnost (headroom),<\/em><\/p>\n<p><em>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 &#8211; dinamika oz. ohranjanje vsaj dela dinamike.<\/em><\/p>\n<p>V splo\u0161nem sem s projektom zelo zadovoljen, saj mi je tema zelo ustrezala. Pri delu na tako razli\u010dnih \u017eanrih sem se sre\u010dal z raznovrstnimi avdio orodji in se jih nau\u010dil uporabljati, pri tem pa pridobil \u0161e veliko novih izku\u0161enj z \u017ee poznanimi avdio orodji. Bila je nenadomestljiva izku\u0161nja, ki je povzro\u010dila, da sedaj samozavestneje pristopam do mnogih orodij avdio produkcije (npr. kompresiranje, odmev, avtomatiziranje) in da sem procese avdio produkcije nekako ponotranjil. Prepri\u010dan sem, da mi bo prav ta izku\u0161nja kar najbolje pomagala pri karieri in na\u010drtovani nadaljnji izobra\u017eevalni poti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><a href=\"https:\/\/novamuska.org\/?attachment_id=10292\" rel=\"attachment wp-att-10292\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"aligncenter  wp-image-10292\" src=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5-600x375.jpg\" alt=\"\" width=\"397\" height=\"248\" srcset=\"https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5-600x375.jpg 600w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5-1024x640.jpg 1024w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5-768x480.jpg 768w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5-1536x960.jpg 1536w, https:\/\/novamuska.org\/wp-content\/uploads\/2014\/10\/Razlike_5.jpg 1728w\" sizes=\"auto, (max-width: 397px) 100vw, 397px\" \/><\/a><\/p>\n<p><strong>LITERATURA IN VIRI<\/strong><\/p>\n<p>(1) Sachs C. <em>The History of Musical Instruments<\/em><em>.<\/em> Dover Publications. New York. 2006.<\/p>\n<p>(2) Bradley, L. <em>The Butterfly Effect<\/em> [Elektronski] 1. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.stsci.edu\/~lbradley\/seminar\/butterfly.html<\/p>\n<p>(3) Sherwood, S<em>. <\/em><em>Is The Brain Hardwired To Enjoy Music?<\/em> [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/curiosity.discovery.com\/question\/brain-hardwired-enjoy-music<\/p>\n<p>(4) Nagley, J. <em>CO2 targets &#8211; is the car industry crying wolf<\/em>? [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.cleangreencars.co.uk\/jsp\/cgcmain.jsp?lnk=401&#038;featureid=601<\/p>\n<p>(5) Alliance to Save Energy <em>Top 5 Reasons To Be Energy Efficient<\/em> [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.ase.org\/resources\/top-5-reasons-be-energy-efficient<\/p>\n<p>(6) Burrows, B., PhD <em>How Stress Works<\/em> [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/science.howstuffworks.com\/life\/inside-the-mind\/human-brain\/how-stress-works1.htm<\/p>\n<p>(7) WebMD, LLC <em>Effects Of Stress On Your Body<\/em> [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.webmd.com\/balance\/stress-management\/effects-of-stress-on-your-body<\/p>\n<p>(8) Mikoluk, K. Project Management Steps: <em>How to Run Projects Efficiently<\/em> [Elektronski] 5. 8.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>https:\/\/www.udemy.com\/blog\/project-management-steps\/<\/li>\n<\/ol>\n<p>(9) Dudiy, S., Ph.D. <em>What is planning and why you need to plan<\/em> [Elektronski] 5. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.time-management-guide.com\/planning.html<\/p>\n<p>(10) Cope, D. <em>Righting Wrongs in Writing Songs<\/em>. Course Technology. Boston. 2009.<\/p>\n<p>(11) Holt, F. <em>Genre in Popular Music<\/em><em>.<\/em> The University of Chicago Press. Chicago. 2007.<\/p>\n<p>(12) Sterne, T. <em>Difference Between Genre &amp; Style in Music<\/em> [Elektronski] 6. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.ehow.com\/info_8095217_difference-between-genre-style-music.html<\/p>\n<p>(13) British Phonographic Industry <em>Certified Awards<\/em> [Elektronski] 24. 4. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.bpi.co.uk\/certified-awards.aspx<\/p>\n<p>(14) Official Charts Company <em>All the No. 1s<\/em> [Elektronski] 23. 11. 2009.<\/p>\n<p>http:\/\/www.officialcharts.com\/singles-chart\/<\/p>\n<p>(15) <em>John Lee Hooker <\/em><em>Biography<\/em> [Elektronski] 13. 5. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.johnleehooker.com\/biography.htm<\/p>\n<p>(16) The Recording Academy <em>Past Winners Search <\/em>[Elektronski] 9. 7. 2014. http:\/\/www.grammy.<\/p>\n<p>com\/nominees\/search?artist=Skrillex&amp;field;_nominee_work_value=&amp;year=All&amp;genre=All<\/p>\n<p>(17) McMullen, M. <em>New book reveals truth about Genesis&#8217; evolution <\/em>[Elektronski] 30. 7. 2014. ht<\/p>\n<p>tp:\/\/www.birminghampost.co.uk\/whats-on\/music-nightlife-news\/mike-rutherford-comesbirmingham-<\/p>\n<p>symphony-6643275<\/p>\n<p>(18) Beech, M. <em>Pink Floyd Reunion Tops Fans&#8217; Wish List in Music Choice Survey <\/em>[Elektronski] 2. 9.<\/p>\n<p>2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.bloomberg.com\/apps\/news?pid=newsarchive&#038;sid=aOmothQgn6l4&#038;refer=muse<\/p>\n<p>(19) Reiter, J<em>. <\/em><em>\u201cWe\u2019ll fix it in the mix\u201d sucks <\/em>\u2013 rehearse before recording [Elektronski] 12. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.juergenreiter.com\/fix\/<\/p>\n<p>(20) Hamidovi\u0107, E. <em>The Systematic Mixing Guide <\/em>[Elektronski] 15. 2. 2014.<\/p>\n<p>(21) Owsinski, B<em>. <\/em><em>The Mixing Engineer&#8217;s Handbook<\/em><em>. <\/em>Mix Books. Vallejo. 1999.<\/p>\n<p>(22) Pensado, D. Into The Lair #5 &#8211; <em>All About Reference Mixes<\/em>! [Elektronski] 12. 8. 2014.<\/p>\n<p>(23) Pensado, D. Into The Lair #34 &#8211; <em>Mid-Side EQ Technique <\/em>[Elektronski] 24. 7. 2014.<\/p>\n<p>(24) Pensado, D. Into The Lair #38 <em>&#8211; Instrument Levels in a Mix <\/em>[Elektronski] 1. 8. 2014.<\/p>\n<p>(25) Pensado, D. Into The Lair #12 <em>&#8211; Compression Techniques! <\/em>[Elektronski] 30. 7. 2014.<\/p>\n<p>(26) Pensado, D. Into The Lair #13 &#8211; <em>Side Chain Compression <\/em>[Elektronski] 4. 8. 2014.<\/p>\n<p>(27) Pensado, D. Into The Lair #9 &#8211; <em>Widening tracks, clearing out the middle Part 1\/2<\/em><\/p>\n<p>[Elektronski] 13. 8. 2014. https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=-qX2Xxxlvu8<\/p>\n<p>(28) Pensado, D. Into The Lair #10 &#8211; <em>4 Final tips for widening your tracks!<\/em> [Elektronski] 1. 8. 2014.<\/p>\n<p>(29) Pensado, D. Into The Lair #23 <em>&#8211; Plug-ins used on Nicki Minaj&#8217;s Super Bass<\/em> [Elektronski] 3. 8.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>https:\/\/www.youtube.com\/watch?v=xQUYiaHNv5Q<\/li>\n<\/ol>\n<p>(30) Pensado, D. Into The Lair #30 &#8211; <em>Using Reverb on Lead Vocals<\/em> [Elektronski] 14. 8. 2014.<\/p>\n<p>(31) Schnupp, J., Nelken I. in King, A. <em>Auditory Neuroscience &#8211; Making Sense of Sound<\/em><em>.<\/em><\/p>\n<p>Massachusetts Institute of Technology. Cambridge. 2011.<\/p>\n<p>(32) Katz, B. <em>Mastering Audio &#8211; The Art and the Science<\/em>. Focal Press. London. 2007.<\/p>\n<p>(33) <em>What Is Mastering <\/em><em>Mastering Different Genres<\/em> [Elektronski] 16. 8. 2014. http:\/\/www.whatis-<\/p>\n<p>mastering.net\/mastering-different-genres\/<\/p>\n<p>(34) Volans, M. <em>Mastering Elements Part 1: The Buss Compressor<\/em> [Elektronski] 16. 8. 2014. http:<\/p>\n<p>\/\/music.tutsplus.com\/tutorials\/mastering-elements-part-1-the-buss-compressor&#8211;audio-4853<\/p>\n<p>(35) Volans, M. 10 <em>Essential Mastering Plug-ins<\/em> [Elektronski] 16. 8. 2014.<\/p>\n<p>http:\/\/www.askaudiomag.com\/articles\/10-essential-mastering-plug-ins<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kdaj in kako se ustvarjajo razlike v postprodukciji<\/p>\n","protected":false},"author":88905,"featured_media":10288,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-10285","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-eseji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10285","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/88905"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10285"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10285\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10296,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10285\/revisions\/10296"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10288"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10285"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10285"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10285"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}