{"id":10337,"date":"2014-11-01T01:36:19","date_gmt":"2014-11-01T00:36:19","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10337"},"modified":"2014-10-26T16:46:22","modified_gmt":"2014-10-26T15:46:22","slug":"koncert-les-violons-du-roy-v-zlatem-abonmaju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10337","title":{"rendered":"KONCERT: Les Violons du Roy v zlatem abonmaju"},"content":{"rendered":"

Gallusova dvorana Cankarjevega doma, 20. oktober 2014 <\/em><\/p>\n

Alexandre Tharaud, klavir in Jonathan Cohen, dirigent<\/em><\/p>\n

\"2012-1-les-violons-du-roy\"<\/a><\/p>\n

Kot drugi gost zlatega abonmaja se je v Cankarjevem domu ustavil presti\u017eni kanadski komorni orkester Les Violons du Roy<\/a> \u2013 Kraljeve violine<\/em> iz Quebeca. Orkester se poglablja predvsem v glasbeni repertoar 17. in 18. stoletja, ime pa si je nadel po slovitem dvornem orkestru francoskih kraljev. Prav letos je orkester obele\u017eil 30. obletnico delovanja. Na ljubljanskem koncertu je glasbenike vodil mladi britanski dirigent Jonathan Cohen<\/em>, nastopili so z izborom Bachovih skladb, ki sta jih na za\u010detku in koncu sporeda oklepali dve Mozartovi skladbi.<\/p>\n

Koncert je, kot je navajal koncertni list, “zaradi ustreznej\u0161e zvo\u010dne podobe” v Gallusovi dvorani potekal pred \u017eelezno zaveso, na polni odrski postavitvi. Nobenega dvoma ni, da bi bila za koncert tak\u0161ne zasedbe mnogo primernej\u0161a Kozinova dvorana Slovenske filharmonije, ki pa seveda ne bi mogla sprejeti tolik\u0161nega \u0161tevila poslu\u0161alcev (zdi se mi, da je zlati abonma letos \u0161e posebej dobro obiskan, saj je Gallusova dvorana na vsakem koncertu dodobra napolnjena).<\/p>\n

Ker je Les Violons du Roy v osnovi godalni orkester, ki pa se mu po potrebi pridru\u017eijo \u0161e ostali instrumenti, je na oder sedlo 16 godalcev (s tremi violon\u010delisti in enim samim kontrabasistom) ter dve oboi, dva rogova in fagot z zanimivim, popolnoma belim oz. svetlim instrumentom. Vsi godalci so s seboj prinesli po dva loka, obi\u010dajnega in baro\u010dnega, ki daje lahkotnej\u0161i, jasnej\u0161i ton ter obenem omogo\u010da \u010distej\u0161o artikulacijo v hitrih tempih. Orkester je koncert za\u010del z izvedbo Mozartove 51. simfonije v D-duru, K 196 in 121 (La finta giardiniera)<\/em>. Ob \u0161tevilki 51 sem sprva pomislil na pomoto ali nesporazum, saj je Mozart vendar napisal 41 simfonij. Po raziskovanju<\/a> sem ugotovil, da gre dejansko za eno od uradno neo\u0161tevil\u010denih simfonij iz skladateljevega salzbur\u0161kega obdobja, ki so ve\u010dinoma celo sestavljene iz ve\u010d del. Pri pri\u010dujo\u010di 51. simfoniji (ki je dejansko “nastala” 13 let pred 41. simfonijo) gre za glasbo iz lahkotne opere Vrtnarica iz ljubezni (La finta giardiniera). Peresno lahkotna izvedba orkestra je postregla s \u010dudovito eleganco predvsem vsled zares izvrstne godalne sekcije, odli\u010dna sta bila tudi rogova. Balans orkestra je bil postavljen brezhibno, le v zadnjem stavku bi si hipoma \u017eelel sli\u0161ati ve\u010d oboj in fagota.<\/p>\n

Sledil je Bachov precej znani Koncert \u0161t. 5 v f-molu, <\/em>BWV 1056, s katerim je kot solist nastopil francoski pianist Alexandre Tharaud<\/em>. Kratko delo je bilo \u2013 tako kot predhodno Mozartovo \u2013 verjetno (podatek ni gotov) sestavljeno iz ve\u010d drugih del (I. in III. stavek iz violinskega koncerta, II. stavek pa iz koncerta za oboo). \u010ceprav gre v osnovi za koncert za \u010dembalo, je solist tokrat izbral klavir. Njegovo muziciranje je bilo sicer ustrezno bachovsko odmerjeno in eksaktno, kar je bilo idealno za I. in III., manj pa za liri\u010dni II. stavek. Tharaud je zagoneten pianist z na prvi pogled preve\u010d matemati\u010dnim pristopom, ki pa je na bolj\u0161i posluh ve\u010dplasten in poglobljen.<\/p>\n

V odlomkih iz Bachove nedokon\u010dane Umetnosti fuge<\/em>, BWV 1080 je spet zazvenel bogat godalni zvok, ki ga je dodatno oplemenitila mno\u017eica baro\u010dnih lokov. V koncertnem listu sta umanjkala podatka o aran\u017eerju in stavkih, izbranih izmed \u0161tirinajstih fug in \u0161tirih kanonov, ki sestavljajo celotno delo. Kraljeve violine so prikazale vseskozi lepo izpeljano basovsko linijo, vrhunsko uigranost ter odli\u010den nivo skupne igre, fraziranja in muziciranja nasploh. Cohen je poleg dinami\u010dnosti znal dose\u010di tudi stopnjevanje intenzivnosti in polnosti zvena orkestrskega zvoka, prepletanje fug pa je bilo zelo teko\u010de. Posamezni stavki so bili izpeljani lepo in premi\u0161ljeno, izvedba je upravi\u010deno po\u017eela navdu\u0161enje in dolge aplavze.<\/p>\n

Postavitev orkestra se je ustrezno spremenila za Bachov znani in priljubljeni Brandenbur\u0161ki koncert \u0161t. 3 v G-duru<\/em>, BWV 1048, saj je dirigent s\u00e9del za \u010dembalo in odigral continuo part, ob njem pa se je klinasto razporedilo deset godalcev. Ob vrhunski izvedbi je bila edina pripomba preslaba dinami\u010dna prisotnost \u010dembala. Prvi stavek<\/a> je orkester zaigral nekoliko hitreje, kot smo vajeni sicer, res pa je, da “uradne” oznake tempa pri tem stavku ni.<\/p>\n

Koncert je sklenil Mozartov Koncert za klavir in orkester \u0161t. 9 v Es-duru, K 271 (“Jeunehomme”), v katerem je bil Tharaud prepri\u010dljivej\u0161i kot pri Bachu. \u0160e posebej se je razigral in dodatno sprostil v II. in III. stavku \u2013 ponovno izpostavljam njegovo eksaktnost \u2013 \u0161e ve\u010dje veselje pa je bilo poslu\u0161ati spremljavo orkestra, ki je ob londonskem Academy of St. Martin in the Fields nemara najbolj vrhunski moderni interpret tovrstne glasbe.<\/p>\n

Nastop orkestra Kraljevih violin, ki se jih ne bi branila nobena kronana glava in nobena kraljeva rezidenca, je bil brez sence dvoma eno najprijetnej\u0161ih koncertnih do\u017eivetij leto\u0161njega leta in je bil dodatno zaznamovan s \u010dudovitim izborom Mozartovih in Bachovih del, ki jih sicer v na\u0161ih koncertnih dvoranah ne sli\u0161imo skoraj nikoli.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Gallusova dvorana CD, 20.10.2014 <\/p>\n","protected":false},"author":41,"featured_media":10338,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[5,4],"tags":[],"class_list":["post-10337","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-koncerti","category-recenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10337","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/41"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10337"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10337\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10340,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10337\/revisions\/10340"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10338"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10337"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10337"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10337"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}