{"id":10344,"date":"2014-10-28T00:17:15","date_gmt":"2014-10-27T23:17:15","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10344"},"modified":"2014-10-28T00:17:15","modified_gmt":"2014-10-27T23:17:15","slug":"5ka-misliti-musko-xliv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10344","title":{"rendered":"5ka \u2013 MISLITI MUSKO (XLIV)"},"content":{"rendered":"

z Nino Novak Oiseau<\/p>\n

V novi 5ki razmi\u0161ljujo\u010de glave iz vrst glasbenikov, glasbenih poznavalcev in kritikov premlevajo pet muzi\u010dnih misli renomiranih glasbenikov, producentov, literatov, filozofov, sociologov \u2013 od Gustava Mahlerja, Igorja Stravinskega do Milesa Davisa, Franka Zappe, Johna Lennona, Theodorja Adorna, Jacquesa Attalija in mnogih drugih. Na\u0161a \u0161tiriin\u0161tirideseta gostja je Nina Novak, pesnica, pisateljica, kantavtorica in publicistka.<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a>
foto: Ur\u0161ka Lukovnjak<\/figcaption><\/figure>\n

 <\/p>\n

Nina Novak Oiseau se predstavlja kot umetnica, ki sta ji najbli\u017eje svin\u010dnik, papir in kitara. Redno objavlja v reviji Glasna Glasbene mladine Slovenije, na spletnem portalu za glasbofile Rockonnet in Godibodi blogu, katerega urednica je. Doslej je izdala dve pesni\u0161ki zbirki (Drevo \u017eivljenja<\/em>, ki je iz\u0161la tudi v hrva\u0161ki izdaji, 2009 in Balada za lastovke<\/em>, 2013), zbirko zgodb Skozi polje cveto\u010dega maka smo od\u0161li v iskanje …<\/em> in e-knjigo Negotovi koraki<\/em>, ki je bila izbrana na razpisu za Brezlistnice Zalo\u017ebe Eno.<\/p>\n

Zapi\u0161e tudi naslednje \u2013 kako pomembno se ji zdi ob\u010dutiti svet, ki jo obkro\u017ea, je br\u017ekone razvidno \u017ee iz njenega umetni\u0161kega imena Oiseau (fr. ptica). V sredi\u0161\u010de svojega ustvarjanja postavlja svobodnost, zato se ne omejuje ne z jezikom ne z literarnimi \u017eanri, medtem ko se vmes pogosto prikrade tudi glasba. \u00bb\u010ce so \u017ee stari Grki v isti pesti nosili poezijo in glasbo, ustvarjalnost Nine Novak Oiseau z dvema odmevnima knjigama poezije in poeti\u010dne proze ter s svojimi glasbeno-literarnimi nastopi dokazuje, da tudi dandanes velja staro anti\u010dno izro\u010dilo nelo\u010dljivosti tega in onega,<\/em>\u00ab je zapisal Matej Krajnc, medtem ko je Carmen L. Oven povzela: \u00bbSled svetobolja, ki me kot bralko zasa\u010di za kratek tren, \u017ee v naslednjem verzu izgubi svoj rob in postane mavrica \u017eivljenja med oblakom in zemljo, kjer \u017eivijo ptice.<\/em>\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ce si glasbo predstavljamo kot kraj, potem je jazz mesto, folk divjina, rock cesta in klasika tempelj. (Vera Nazarian)<\/em><\/strong><\/p>\n

Spomnim se trenutka, ko sem prvi\u010d pri\u0161la v stik z jazzom \u2026 imela sem \u0161est let in strmela v televizijski ekran, medtem ko je Mia \u017dnidari\u010d pela skladbo When I Fall In Love<\/em> v filmu Babica gre na jug. Takrat sem dojela, da v \u017eivljenju obstaja nekaj ve\u010d. In nato dolga leta to isto iskala, a ne na\u0161la.<\/p>\n

Da gre za jazz, mi takrat ni bilo znano, kajti kaj jazz sploh je, sem pri\u010dela odkrivati \u0161ele v srednji \u0161oli na urah saksofona. Nadvse po\u010dasi sem se spoznavala z njim, ga odkrivala in raziskovala. Najbr\u017e sem se dokon\u010dno zaljubila vanj, ko mi je \u0161tudijska kolegica, ki ji sicer jazz ni preve\u010d blizu, dala v poslu\u0161anje plo\u0161\u010do The K\u00f6ln Concert<\/em> Keitha Jarretta. \u010cista magija.<\/p>\n

Popularne zvrsti so mi bile od nekdaj blizu, vendar le te\u017eko zadostijo pri\u010dakovanju. Zdijo se preve\u010d preproste in najsibo pesem \u0161e tako dobra, se je hitro naveli\u010dam.<\/p>\n

Rock mi je kot zvrst preglasen; ob njem si prav res predstavljam motorje in avtomobile, drve\u010de \u010dez prazne, dolge ceste. Pop presladek \u2013 kot sladkorna pena. Spet hip-hop pregrob. Klasi\u010dna glasba neiskrena. Nikdar ni zmogla izpovedati moje notranjosti, tega, kar \u010dutim. Tudi \u00bbposiljevanje\u00ab z njo je tekom dolgih let izobra\u017eevanja naredilo svoje. Ljudska glasba je preprosta; vra\u010da k stiku z naravo, medtem ko so vse prej omenjene zvrsti (preve\u010d) urbane. Tudi free jazz je urban, vendar mi nikoli ni bil blizu. Prepolnost je tisto, pred \u010demer v \u017eivljenju, \u010de se le da, be\u017eim.<\/p>\n

Jazz bi pojmovala kot bistri potok. Nekaj \u010distega, sve\u017eega, nedol\u017enega. Je brezbesedna poezija. Navdu\u0161uje me, ker se mi nikdar ne dovoli razkriti do konca, se mi razgaliti. Po desetletju poslu\u0161anja ene in iste plo\u0161\u010de \u0161e vedno zmorem v njej najti frazo, ki mi je dotlej ostajala skrita. In predvsem mi omogo\u010da delati korake naprej, me voditi k resnici. Zdi se, da v jazzovski glasbi izvira vse \u017eivljenje. Vsaj moje.<\/p>\n

Dobre pesmi se same napi\u0161ejo. Mi imamo to sre\u010do, da se podnje lahko podpi\u0161emo. (Danielle Egnew)<\/em><\/strong><\/p>\n

Navdih je eden najbolj \u010darobnih obrazov \u017eivljenja. Verjamem, da se \u2013 ob domi\u0161ljiji \u2013 nahaja v globo\u010dinah vsakega od nas, vpra\u0161anje je le, v kolik\u0161ni meri, in ali sploh, mu znamo prisluhniti. Pri tem nimam v mislih samo navdih, ki poraja umetni\u0161ka dela, marve\u010d tudi navdih za \u017eivljenje. Tisti, ki nas izpolnjuje skozi dni in nam jih bogati. Navdih umetni\u0161ke narave ima seveda ve\u010d obrazov; vsaj toliko, kolikor je umetnostnih zvrsti, \u010de ne celo mnogo ve\u010d.<\/p>\n

Osebna izku\u0161nja me u\u010di, da prozna literarna dela nastajajo v kombinaciji navdiha, ki me spodbudi k ustvarjanju, in trdega dela. Kar pomeni rutino, organizacijo in voljo do pisanja, ki gredo z roko v roki s prepu\u0161\u010danjem t.i. vi\u0161jim silam. Te polnijo praznino papirja in zdi se, da sem sama le medij skozi katerega se izra\u017eajo.<\/p>\n

Pri poeziji je druga\u010de. Poezija je izliv du\u0161e, trenutek ob\u010dutij, medtem ko glasba nastaja ob igri s kitaro. Ker jo dojemam le kot dodano vrednost, nadgradnjo besedi, je ta nadvse preprosta. V mojem primeru mnogo manj pomembna od zapisanih besed.<\/p>\n

Tisto, kar pri ustvarjanju najbolj ljubim, so trenutki navdiha, ko srce trepeta brez posebnega razloga. Vedno znova z nasmehom te\u010dem skozi prve pomladne dni. Napetost se stopnjuje, dokler ne zapi\u0161em prvih stihov. Potem se vse umiri. Do naslednjega trenutka, ko spet za\u010dutim vzgib dotakniti se beline papirja s konico svin\u010dnika. Prav tak\u0161ne pesmi so najlep\u0161e. Najbolj iskrene. Najbolj do\u017eivete. Nemogo\u010de jih je deliti od lastne biti. So jaz in jaz sem pesem.<\/p>\n

Lahko sem se obdal s toplim kokonom pesmi in \u0161el kamor koli, bil nepremagljiv. To \u0161e vedno po\u010dnem. Dobro dene. Dobro dene, \u010de si pesem. Tega ne znam druga\u010de pojasniti. (Johnny Cash)<\/em><\/strong><\/p>\n

Ta citat se nekoliko nana\u0161a na prej\u0161njega. \u2026 Biti ustvarjalec pomeni gledati na \u017eivljenje s srcem. Ga \u010dutiti in se prepu\u0161\u010dati njegovim vzponom in padcem. Pogosto se s kolegi pogovarjam o tem, kako te\u017eko je pravzaprav \u017eiveti neuravnote\u017eeno \u017eivljenje, v katerem nenehoma leti\u0161 na krilih ob\u010dutenj. Ali strmo pada\u0161 ali si v evfori\u010dni sre\u010di. Povsem nasprotno ravnovesju, h kateremu te\u017eimo vsi ljudje, saj nam prina\u0161a zadovoljstvo, \u010de \u017ee ne sre\u010de. Nekak\u0161no stalnost in vero v jutri\u0161nji dan. Vendar ravnovesje pomeni smrt umetniku.<\/p>\n

Kadar je \u010dlovek povsem pomirjen sam s sabo in z \u017eivljenjem, tudi svetom, ga bo te\u017eko karkoli premaknilo. Znano je, da najbolj\u0161e umetnine nastanejo prav v \u010dasu najte\u017ejih preizku\u0161enj. Tudi sre\u010de, a vendar se zdi, da nas padci \u0161e bolj zaznamujejo in nam omogo\u010dajo rast.<\/p>\n

Zdi se, da se dandanes mno\u017eica umetnikov podaja v ustvarjanje iz povsem napa\u010dnih vzgibov. Ti niso pogojeni z nujo ustvarjanja, ki jo nosijo v sebi, temve\u010d z \u017eeljo po prepoznavnosti, kar se \u010duti ob poslu\u0161anju. Morda so njihova dela povsem zadovoljiva, vendar jim zagotovo manjka iskrenosti in globine, spoznanj, ki so posledica \u017eivljenjskih (pre)izku\u0161enj. Manjka jim nekaj ve\u010d, kar lahko le ob\u010dutimo. Teoretiziranj je tako ali tako \u017ee preve\u010d in so povsem odve\u010d. Nekega dne preprosto pride\u0161 do zaklju\u010dka, da v resnici \u0161tejejo le ob\u010dutja, kajti ta so na\u0161 (edini) spomin.<\/p>\n

Ljudje ne kupujejo plastike in papirja, ampak emocije. (Scott Young)<\/em><\/strong><\/p>\n

V\u010dasih je te\u017eko krmariti med dvema poloma, v mojem primeru med vlogo publicistke in recenzentke ter ustvarjalke. Vendar morda prav iz tega razloga do del drugih avtorjev pristopam nekoliko druga\u010de od kolegov. \u017de davno sem se odlo\u010dila, da bom sku\u0161ala pisati le o plo\u0161\u010dah, ki jih \u010dutim blizu. O glasbenikih, ki so mi v\u0161e\u010d. Seveda je kdaj potreben tudi kak\u0161en kompromis, vendar v splo\u0161nem menim, da mi je ta odlo\u010ditev olaj\u0161ala marsikatero pisanje.<\/p>\n

Tisto, na kar se osredoto\u010dam pri vpra\u0161evanju sogovornika ali pri ocenjevanju plo\u0161\u010d in koncertov, so prav \u010dustva, zgodbe. Posameznikove izku\u0161nje, ki se skrivajo za njimi. Nenazadnje, glasba je pisana za ljudi in ti v njej ne i\u0161\u010dejo tehni\u010dnih inovacij, marve\u010d \u2013 ob sprostitvi \u2013 sku\u0161ajo spoznati sebe in svoja ob\u010dutja. Raziskujejo lastna \u017eivljenja. Da bi mogli osebnostno rasti in prese\u010di svoje omejitve.<\/p>\n

Glasba, nasploh umetnost, bi nam morala postavljati ogledalo. Nas premikati naprej. Mora se nas dotakniti, nas ganiti, sicer res ostaneta le plastika in papir, ki ju nerada kopi\u010dim. Danes, v \u010dasu (pre)obilnosti, je na\u0161a dol\u017enost obna\u0161ati se ekolo\u0161ko. Tudi v tem duhovnem svetu ob\u010dutenja glasbe. Zato je nadvse pomembno zdravo izbirati plo\u0161\u010de; tiste, ki nas bodo spremljale desetletja, a nas navkljub temu vedno znova nau\u010dile nekaj drugega in se nam razkrivale po\u010dasi, del\u010dek za del\u010dkom. Svet je dandanes \u017ee tako ali tako dovolj izpraznjen.<\/p>\n

V mno\u017eici tistih, ki jih dobim v roke in jih moram preposlu\u0161ati \u017ee po slu\u017ebeni dol\u017enosti, \u010deprav mi je to seveda tudi v neizmeren u\u017eitek, i\u0161\u010dem prav tak\u0161ne. A verjamem, da tiste, ki mi tega ne nudijo, niso ni\u010d slab\u0161e. Le ustvarjene za druge. Kadar je ustvarjalec iskren in kadar opeva svoja ob\u010dutenja, je umetnina \u017eivljenjska. In vse, kar je \u017eivljenjsko, je na nek na\u010din univerzalno. Kar nas \u017ee samo po sebi pripelje do spoznanja, da se v tem zmore najti ali prepoznati \u0161e kdo. O okusih se, kot vemo, ne razpravlja. Pomembna je svoboda.<\/p>\n

\u010ce ne bi mogel tega po\u010deti, bi verjetno umrl. Glasba prihaja iz zelo primarnega prostora. Ko nekdo poje, njegovo telo, usta, o\u010di, besede, glas pripovedujejo vse tiste neizgovorljive stvari, ki jih ne zmoremo pojasniti, pa vendarle nekaj pomenijo. Ljudje se popolnoma transformirajo, ko pojejo. Podobno izgledajo ko pojejo ali ko se ljubijo. Po koncu koncerta se vedno po\u010dutim \u010dudno, ker sem vsem razkril vse moje skrivnosti. (Jeff Buckley)<\/em><\/strong><\/p>\n

Glasba je od vseh umetnosti edina, ki se nas dotakne neposredno. Ni pomembno, od kje prihajamo in kateri jezik govorimo. Glasbo \u010dutimo s srcem. Zaradi nje se spominjamo ljudi, ki nas spremljajo na poti \u017eivljenja, po njej pomnimo pomembne trenutke, ob njej odra\u0161\u010damo.<\/p>\n

Glasba je \u010darobnost. Ne potrebuje besed in ne pomena, da bi izpovedala tisto, \u010desar si sami ne upamo ali ne znamo. Pomaga nam iskati resnico, pravo \u017eivljenjsko pot, pomaga nam rasti.<\/p>\n

Generacije in generacije so od nekdaj in najbr\u017e vedno bodo odra\u0161\u010dale ob glasbi. Ta se spreminja. Prihajajo nove zvrsti. Velika imena odhajajo in prihajajo nova. A vendar glasba skoraj slehernega med nami u\u010di, mu odpira vpra\u0161anja, na katera i\u0161\u010de odgovore \u2013 kdaj v sebi, kdaj v svetu. V\u010dasih jih najde, drugi\u010d ne. Vendar je ne glede na vse neizpodbitno dejstvo, da nas glasba spreminja. V njeni naravi je, da nas trajno zaznamuje, najsi bo \u0161e tako preprosta. Kajti pogosto je prav preprostost tisto, kar i\u0161\u010demo.<\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

z Nino Novak Oiseau<\/p>\n","protected":false},"author":16,"featured_media":10345,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[40,8],"tags":[],"class_list":["post-10344","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-5ka","category-intervjuji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10344","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/16"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=10344"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10344\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10347,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/10344\/revisions\/10347"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/10345"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=10344"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=10344"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/novamuska.org\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=10344"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}