{"id":10409,"date":"2014-11-04T18:49:03","date_gmt":"2014-11-04T17:49:03","guid":{"rendered":"http:\/\/novamuska.org\/?p=10409"},"modified":"2014-11-04T19:12:03","modified_gmt":"2014-11-04T18:12:03","slug":"iz-zakladnice-velikih-robnih-albumov-34","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/novamuska.org\/?p=10409","title":{"rendered":"Iz zakladnice velikih robnih albumov (34)"},"content":{"rendered":"

\"the-birthday-party-junk-yard\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

The Birthday Party : Junkyard<\/em> <\/strong>(Missing Link\/4AD, 1982)<\/p>\n

Za\u010dnimo z obi\u010dajno lamentacijo prete\u017eno starej\u0161ih oku\u0161evalcev godb: vinil ali digitalni zapis? \u010ce je slu\u0161ajno vinil pri roki in tale skoraj mora biti, saj gre za veliki robni album, potem je moja odlo\u010ditev vinil. \u010ce ni, ni drame. Hecno pretvarjanje signalov iz vreznine v plastiki v sobno slu\u0161ateljsko sku\u0161njavo obenem pri\u010dara vra\u010danje v nekaj mlaj\u0161a leta. A glej ga zlomka, \u010de ni bilo ke\u0161a, in ve\u010dinoma ga ni bilo, smo tele \u00bbrojstnodnevne smeti\u00ab radi poslu\u0161ali s kaset (so vzporednica dana\u0161njemu mp3ju in podobnim koncentratom). Niti najmanj ni motilo. Nismo se ravno ozirali na domnevni elitizem imetnikov imenitnih glasbenih stolpov in malikov visoke verodostojnosti, \u010deprav priznam, da je bilo v\u010dasih sli\u0161ati \u00bbShe’s Hit\u00ab, Rojstnodnevne in Nicka Cava v polno razjebani formi prek aparatur z vesolja tudi fino. Grundigov kasetnik je vseeno dal dovolj osnovnih informacij, da smo se s tole bando iz Melbourna na daljavo konfrontirali zares, po\u0161teno, emocionalno, trezni in zarolani. \u010ce nam je kaj u\u0161lo, je za polnitev manka poskrbela burna poslu\u0161alska domi\u0161ljija, ki je ni nikoli manjkalo. Ob takem bendu je tudi ne more.<\/p>\n

Kaj mi danes manjka na rednih dru\u017einskih kongregacijah in spovedih vernikov The Bad Seeds? Pri bendu in njegovem pridigarju \u2013 novem pop intelektualnem aristokratu – pravzaprav ni\u010d. Zgledno se starajo, so kot \u2013 eden ve\u010djih citatov ljigavih likov iz jufilmov \u2013 \u00bb\u0161lager pjeva\u010di\u00ab, razen onega dobrosr\u010dnega avstralskega \u00bbdirty three\u00ab patrona na goslih. Zemeljski Grindermen so bili preve\u010d za ve\u010d kot leto, dve. Najve\u010d pogre\u0161am ostre, melanholi\u010dne, sme\u0161ne, noro dobro scomprane darkerske imid\u017ee punc in tipov, s katerimi je bila Ljubljana, a bogami i \u0161ire, itak vedno v riti, zato pa so na prve koncerte Slabih semen na Kodeljevem in v Kri\u017eankah, ki so \u0161e di\u0161ali ali smrdeli \u2013 izvolite izbrati \u2013 vsekakor so kalili iz The Bithday Party, vedno prihajali iz Zagreba in od drugod iz Juge, pozneje \u017eal vse manj. (Navsezadnje so zadnji koncert benda electric body music<\/em> Front Line Assembly pred leti v \u0160i\u0161ki spet re\u0161ili oni.) Mladost ta\u010drnih je izgledala tako resno odraslo in mladostno zares, da je bil fatalni gospel o buntu v nebesih (\u00bbMutiny in Heaven\u00ab za podnapise po enem zadnjem, izjemnem, najbolj izjemnem komadu za razpad benda) ena sama veselica.<\/p>\n

Pa prislonimo uho na tvarino. Kakor re\u010deno, bili so rock bend iz Melbourna, ki se je leta 1980 preselil v London. Mladi, cincajo\u010di The Boys Next Door so postali The Birthday Party. Bili so turobni, ekspresivni in tudi malo groteskni, fino grobi rock bend s pankovsko napadalnostjo, nevroti\u010dnim tru\u0161\u010dem, bluesovskimi primesmi in povsem banalnimi melodijskimi kli\u0161eji iz poppolzgodovine (Halo Jim Thirlwell alias<\/em> Foetus!). Razko\u0161no kanaliziran nevroti\u010den ansambel so bili. Dajali so ga Nick Cave (vokal, pesmi \u2013 ni bil edini), Rowland S. Howard (kitara \u2013 danes spregledano \u010dezvse talentirano dete scene v Melbournu), Mick Harvey (kitara \u2013 racionalno ogrodje benda, organizator muzike, ki mu solo pot ni nikoli ratala, pa\u010d, ni imel vokala, razen spremljevalnega), Tracy Pew (bas), Phill Calvert (bobni). Bili so bend, iz katerega sta po razpadu 1983 nastala dva – The Bad Seeds (Cave in Harvey) in Crime and the City Solution (R. S. Howard in Harvey), CATCS smo videli na Novem rocku in spoznali, da to ni \u010disto to.<\/p>\n

Junkyard <\/em>je tretji album benda iz leta 1982 (ali \u010detrti, \u010de gre za de\u010dke iz soseske). Lahko bi stavili tudi Prayers on Fire <\/em>(1981), \u017ee zaradi komada \u00bbKing Ink\u00ab (podpisala sta ga Cave in Howard), a tudi \u00bbA Dead Song\u00ab Anite Lane je zraven. Se mi celo zdi, a kdo bi se spu\u0161\u010dal v vojno, da je Anita Lane v obdobju BPary in zgodnjih BSeeds pisala bolj\u0161e komade kakor Jamski, ni jih bilo veliko, a te\u017eko gre\u0161 \u010dez \u00bbFrom Her to Eternity\u00ab.<\/p>\n

Kaj pravi dobro informirana, podprta in poznavalska zgodovina, kakor jo pi\u0161e Simon Reynolds. Ne ravno preve\u010d, avtor pa\u010d ni Ljubljan\u010dan, ne ve vsega. Vseeno pokukajmo k Reynoldsovi izvrstni knjigi o muziki po punku v letih 1978-1984. R.S. Howard naj bi glede ovitka albuma striparja Eda Rotha s po\u0161astjo, ki vozi avto, rekel: \u00bbPri\u010daral je neko neartikuliranost, nekak\u0161no zabitost in to je nekaj najbolj\u0161ega v rocku. \/\u2026\/ \u010ce si zares kun\u0161ten, potem ve\u0161, kdaj je dobro biti bedast.\u00ab Pisec \u0161e dodaja, da je bil Cave prvi pisec pesmi, ki se je odlepil od postpunkovskega superracionalnega, neverskega tenorja in je za\u010del z uporabo ima\u017eerije iz Stare zaveze \u2013 greha, pla\u010dila za grehe, prekletstva, slabega semena in prekletstva – v bistvu, iz de\u017eja pod kap. Big-Jesus-Trash-Can!<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n